Jedro

Zadeva, v kateri je sodnik kot odvetnik zastopal tožnikovega očeta v pravdi, ki je tekla proti toženkinemu možu, je časovno resda oddaljena, vendar pa so za odločitev v obravnavani zadevi pomembna tudi dejstva iz navedenega obdobja. Sodnik se je v okviru zastopanja seznanil z okoliščinami iz medsosedskega razmerja med prednikoma pravdnih strank glede istih spornih nepremičnin. Te okoliščine ne le pri toženki, ampak pri povprečnem razumnem človeku vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se - izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za izločitev okrajnega sodnika A. A. v zadevi P 15/2018 ugodi ter - izpodbijana sodba razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku za ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili v korist vsakokratnega lastnika parcel *1 in 2, obe k.o. X po utrjeni poti, ki teče od javne poti na parceli 3 k.o. X prek parcel 4, *5, *1, 6 in 2 vse k.o. X Toženki je naložilo povrnitev tožnikovih stroškov postopka.

2. Toženka v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje pred drugim sodnikom.

Zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu, da delo sodnika, ki je kot odvetnik zastopal tožnikovega prednika v pravdi zoper toženkinega moža ni okoliščina, ki bi vzbudila dvom o nepristranskosti sodnika. Tudi iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bil sodnik pristranski.

Sodišče se ni opredelilo do toženkinih trditev o tem, da je bil njen prednik v preteklosti v sporu s tožnikovim očetom. Izpovedbe prič, ki so potrdile tožnikove navedbe, je ocenilo kot verodostojne, ne da bi se izreklo o tem, da so izpovedale tudi o dobrih odnosih med tožnikovim očetom in toženkinim možem, kar pa glede na sodni spor, ki je tekel med njima, ne drži. Mnenja o poteku sporne poti si ni ustvaril le na podlagi fotografij, ampak tudi na podlagi ogleda v pravdi P 76/2016. Med postopkom je dovoljeval tožnikova vprašanja pričam, ki jih je predlagala toženka in ki so se nanašala na njihove izpovedbe v pravdi P 76/2016, čeprav ta spis ni bil vključen v dokazni sklep.

Ne strinja se z dokaznimi zaključki v izpodbijani sodbi.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Toženka je v odgovoru na tožbo predlagala izločitev sodnika, zahtevo pa utemeljevala s tem, da je sodnik v letu 1997 v sporu med tožnikovim očetom in njenim možem kot odvetnik zastopal tožnikovega očeta in vložil tožbo zaradi opustitve odvajanja meteornih voda z gospodarskega poslopja v lasti toženkinega moža na nepremičnine v lasti tožnikovega očeta. Odločitev o zavrnitvi zahteve temelji na ugotovitvah, da je isti sodnik v letu 2016 obravnaval tožnikovo tožbo, vloženo zoper toženko zaradi motenja posesti, a toženka kljub poznavanju sedaj uveljavljene okoliščine ni predlagala njegove izločitve, da je pooblastilno razmerje med sodnikom in tožnikovim očetom obstajalo pred več kot dvajset leti, da so bili stiki, povezani s tem, zgolj profesionalni in da je bila tedanja zadeva drugačna od obravnavane, tako da si na podlagi vedenja o tisti zadevi ni mogel ustvariti mnenja, ki bi lahko vplivalo na odločitev v tej zadevi.

6. Toženka utemeljeno uveljavlja, da zatrjevana okoliščina lahko vzbuja dvom v sodnikovo nepristranskost in da je torej podan izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Določba predstavlja zakonski izraz ustavne pravice do sodnega varstva, ki vključuje pravico posameznika, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloči nepristransko sodišče (23. člen Ustave). V ustavnosodni presoji se je ustalilo stališče, da je nepristranskost sodišča treba ocenjevati ne le po njenih učinkih (npr. po odsotnosti kršitev procesnih pravic ene izmed strank, po vplivu (ne)pristranskosti na odločitev o glavni stvari), temveč tudi po tem, kako lahko nepristranskost razumejo stranke postopka. Za ugotovitev kršitve pravice do nepristranskega sodišča zadostuje že videz pristranskosti oziroma obstoj okoliščin, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen (tj. objektivno utemeljen) dvom o sodnikovi nepristranskosti.1 Enako presojo je treba opraviti v pravdnem postopku.

7. Med stranko in odvetnikom se praviloma vzpostavi zaupno razmerje, zaradi česar lahko tudi omejitev stika med tožnikovim očetom in sodnikom na eno mandatno razmerje zadostuje za obstoj razumnega dvoma o sodnikovi nepristranskosti. Poleg tega tako zadeva, v kateri je sodnik zastopal tožnikovega očeta, kot obravnavana zadeva izvirata iz lastninskih upravičenj glede istih sosednjih nepremičnin pravdnih strank oziroma njunih pravnih prednikov. Zadeva, v kateri je sodnik zastopal tožnikovega pravnega prednika, je časovno resda oddaljena, vendar pa so za odločitev v obravnavani zadevi – tožnik zatrjuje, da je imetnik služnostne pravice na podlagi priposestvovanja – pomembna tudi dejstva iz obdobja, v katerem je tožnikovega očeta v pravdi, ki je tekla proti toženkinemu možu, zastopal sodnik kot njegov pooblaščenec. Sodnik se je v okviru zastopanja seznanil z okoliščinami iz medsosedskega razmerja med prednikoma pravdnih strank glede istih nepremičnin, ki so predmet tega postopka, in si o njih prejkone ustvaril mnenje. Te okoliščine ne le pri toženki, ampak pri povprečnem razumnem človeku vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. Dejstvo, da toženka ni zahtevala sodnikove izločitve v pravdi zaradi motenja posesti, ugotovljenim okoliščinam ne jemlje odločilnega pomena.

8. Ker je podan izločitveni razlog, je pritožbeno sodišče pritožbi zoper sklep ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevi za izločitev sodnika ugodilo. Posledično je ugodilo tudi pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, jo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). O zadevi ni mogoče odločiti pred pritožbenim sodiščem, ker je treba ponoviti celoten dokazni postopek, glede na to, da je bila tožba vložena pred dobrim letom dni, pa drugačne odločitve ne narekuje niti pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo, ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oz. odpravilo pomanjkljivosti, ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenje.

1 Tako Ustavno sodišče v odločbah U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 (Uradni list RS, št. 44/03, in OdlUS XII, 25), 7. točka obrazložitve, Up-346/04 z dne 11. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 112/06), 6. točka obrazložitve, Up-799/13 z dne 22. 1. 2015 (Uradni list RS, št. 9/15), 9. in 10. točka obrazložitve, Up-185/14, U-I-51/16 z dne 28. 9. 2016 (Uradni list RS, št. 65/16), 10. točka obrazložitve in Up-502/14 z dne 15. 6. 2017 (Uradni list RS, št. 64/2017), 15. točka obrazložitve.