Jedro

Pravdno sodišče je vezano na kazensko sodbo le glede kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Kljub vezanosti pa lahko ugotovi sokrivdo oškodovanca.

Izrek

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče dosodilo odškodnino v znesku 400.160,00 SIT, za presežek v znesku 250.000,00 SIT pa je zahtevek zavrnilo. Sodišče je ugotovilo polno odškodninsko odgovornost toženca in je dosodilo za telesne bolečine in neugodnosti odškodnino v znesku 200.000,00 SIT, za strah v znesku 100.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 50.000,00 SIT.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je že kazensko sodišče prezrlo njegove izjave in izjave prič. Ni bilo dokazano, da je toženec poškodoval tožnika. Če bi do napada res prišlo, bi tožnik takoj poklical policijo in drugo pomoč. Policija ni predlagala kaznovanja zaradi prekrška. Takrat, ko naj bi se tožnik poškodoval, je bil toženec daleč vstran in sicer v Celju. Tožnik si je izmislil dogodek. Ni ugotovljeno niti s strani policije ali sodišča, da bi bil toženec storilec. Toženec ni nikoli imel razloga za poškodovanje tožnika. Noben dokaz pritožnika na sodišču ne prodre.

Obravnava je bila za toženca ključna,sodišče pa ni upoštevalo opravičila. Bil je v časovni stiski zaradi pregleda v Celju. Predlaga razveljavitev sodbe ali stroškovno zavrnitev zahtevka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženec odškodninsko odgovoren.

V konkretni zadevi ni več možno presojati o tem, ali je toženec storil kaznivo dejanje na škodo tožnika in kakšne telesne poškodbe mu je povzročil. O vseh teh vprašanjih je že pravnomočno odločilo kazensko sodišče s sodbama opr. št. K 27/97 in Kp 291/97. Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno kazensko sodbo o storjenem kaznivem dejanju in o kazenski odgovornosti. To pomeni, da ni več mogoče odločati o tem, ali je toženec poškodoval tožnika in tudi ne o tem, kakšne poškodbe mu je povzročil. Iz primerjave kazenske in civilne sodbe je razvidno, da gre za identične telesne poškodbe na strani tožnika. Zanikanje kaznivega dejanja na škodo tožnika bi bilo upoštevno samo na kazensko pravnem področju.Dokler pravnomočna kazenska sodba ni razveljavljena ali spremenjena, jo mora v celoti upoštevati pravdno sodišče (čl. 12/IV Zakona o pravdnem postopku).

Kljub pravnomočni kazenski sodbi pa bi toženec v pravdi lahko predlagal dokaze za eventualno sokrivdo tožnika pri škodnem dogodku.

Toženec pa takih dejstev ni zatrjeval, ker se je postavil na stališče, da tožnika sploh ni poškodoval. Glede na takšno stališče sodišče ni moglo ugotavljati eventualne sokrivde tožnika. Tožencu ni bilo onemogočeno razpravljanje pred sodiščem. Sodišče je ugotovilo, da se je toženec večkrat opravičil, da pa bi na zadnjo obravnavo lahko prišel, saj je bil na pregledu v Celju ob 8.20 in bi lahko do 10. ure prišel v Žalec. Pritožbeno sodišče se s takšno oceno v celoti strinja. Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti preizkusilo, ali je bilo materialno pravo (čl. 200 Zakona o obligacijskih razmerjih) pravilno uporabljeno pri dosoji nepremoženjske škode.

Za telesne bolečine in neugodnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT. Tožnik je trpel bolečine različne intenzivnosti cca. 2 meseca, omejen je bil pri gibanju, ko si je zdravil zlom, bil je na pregledu pri treh specialistih in večkrat pri splošnem zdravniku. Bil je tudi rentgensko slikan.

Za strah je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 100.000,00 SIT. Tožnik je doživel močan primarni strah zaradi nenadnega fizičnega napada. Nekaj tednov je preživljal tudi strah za izid zdravljenja zaradi zlomljenega rebra.

Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 50.000,00 SIT. Sodišče je ugotovilo trajne posledice v obliki zmanjšane moči leve roke, ter občutljivost na vremenske spremembe.

Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.