Jedro

Zaradi medsebojnih sporov udeleženk skupna uporaba in upravljanje nepremičnin ni možna, nepravilna bi bila tudi odločitev, da bi bile vse nepremičnine dodeljene nasprotni udeleženki, saj bi bila s tem predlagateljica v celoti izključena iz uporabe in upravljanja nepremičnin, ki so del zapuščinske mase, v postopku delitve pa bi nasprotna udeleženka lahko izkazovala »upravičen interes«, da si ji nepremičnine dodelijo v izključno last. Iz navedenih razlogov se izkaže kot pravilna odločitev, da vsaka udeleženka prevzame v izključno uporabo in upravljanje posamezne nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se doda nova 6. točka, ki se glasi: »Ta sklep velja do odločitve o delitvi nepremičnin«.

V ostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo; da se vinograd, parc. št. X1, k.o. B. dodeli v upravljanje in uporabo predlagateljici in nasprotni udeleženki vsaki do ½ (točka 1), nepremičnine, parc. št. X2, X3, X4, X5 in X6, vse k.o. B., se dodelijo v izključno upravljanje in uporabo predlagateljici (točka 2), nepremičnine parc. št. Y1 – Y23, vse k.o. B., se dodeljujejo v izključno upravljanje in uporabo nasprotni udeleženki (točka 3), ter da predlagateljica in nasprotna udeleženka nosita stroške vzdrževanja, upravljanja in uporabe stvari vsaka do ½, v enakem razmerju pa sta udeleženi tudi na morebitnih dohodkih (točka 4), skupne stroške v višini 25,00 EUR nosita predlagateljica in nasprotna udeleženka vsaka do ½, s tem, da je nasprotna udeleženka dolžna plačati ½ sodne takse v višini 12,50 EUR (točka 5).

2. Nasprotna udeleženka izpodbija sklep zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Predlagateljica onemogoča in prepoveduje uporabo solastne stvari nasprotni udeleženki. Predlagateljica zemljišč ni obdelovala v nujnem obsegu, kot je to določil kmetijski inšpektor v upravnem postopku. Nepremičnine je zato obdelala nasprotna udeleženka ob nasprotovanju predlagateljice. Predlagateljica ni zahtevala sodnega varstva zaradi nedoseženega soglasja glede uporabe nepremičnin, marveč iz razloga, da se ji dodelijo najbolj kvalitetna zemljišča, ki jih bo dala v zakup. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o načinu upravljanja in uporabe stvari, odločilo bi lahko le o poslih v zvezi z rednim upravljanjem. Sodišče prve stopnje je zato odločilo mimo trditve udeleženk, zato so storjene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Dela nujne obdelave nepremičnin v letu 2009 so bila izvršena, kar izhaja iz izpodbijanega sklepa, do pravnomočnega zaključka postopka o delitvi solastnine pa jih inšpektor ne bo več nalagal, ker je do rešitve tega predhodnega vprašanja prekinil upravni postopek. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da oddaja zemljišč v zakup predstavlja posel rednega upravljanja, četudi se namen zakupa kaže kot zagotovitev najnujnejše obdelave. Solastniki so upravičeni, da izvršujejo posest stvari v skladu s svojim solastninskim deležem, da uživajo njene plodove in da skupaj sprejemajo odločitve, ki se nanašajo na solastno stvar.

3. Pritožba je deloma utemeljena.

4. Sodišče ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (1) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je odločalo v okviru trditvene podlage udeleženk nepravdnega postopka, saj je predlagateljica na naroku dne 22. 6. 2009 predlagala, da ji sodišče v začasno uporabo dodeli nepremičnine navedene v predlogu, za katere bo lahko poskrbela, da bodo obdelane, tudi z možnostjo zakupa, da se prepreči nadaljnja škoda.

5. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da: sta udeleženki dedovali nepremičnine (2) in da je dedni delež vsake udeleženke na zapuščini ½ (3); sta udeleženki vpisani v zemljiško knjigo kot lastnici nepremičnin, vsaka do ½; udeleženki nepremičnin ne obdelujeta (4), ker ne moreta doseči nobenega dogovora, tudi ne glede izvrševanja najnujnejših del na nepremičninah, zato se na nepremičninah dela škoda; je Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uvedel zoper udeleženki postopek o prekršku, ker nista opravili najnujnejših del za ohranitev trajne rodovitnosti nepremičnin; je bil postopek prekrškovnega organa prekinjen do odločitve nepravdnega sodišča, glede lastništva za vsako posamezno parcelo (5); je nasprotna udeleženka brez soglasja predlagateljice zagotovila v letu 2009 oranje, rahljanje brazd, mulčenje travnikov, kar je pripeljalo do novih sporov med udeleženkama; ima predlagateljica status kmeta, da živi v neposredni bližini nepremičnin in da bo zato nepremičnine parc. št. X2, X3, X4, X5 in X6, vse k.o. B. najlažje obdelovala oziroma oddala v zakup; nasprotna udeleženka ne živi v neposredni bližini, kjer se nahajajo nepremičnine, je pa izkazala pripravljenost za upravljanje hiše z gospodarskim poslopjem in bližnjih nepremičnin.

6. Udeleženki zatrjujeta, da ne moreta doseči sporazuma o izvršitvi najnujnejših del na nepremičninah in da zato nastaja škoda. Udeleženki sta dolžni na podlagi 4. in 7. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih obdelovati kmetijska zemljišča kot dober gospodar ter na način, da se ohranja njihova trajna rodovitnost. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah, je bilo potrebno določiti način izvršitve najnujnejših del, do odločitve o delitvi nepremičnin ter na ta način preprečiti škodo, ki nastaja na nepremičninah in s tem tudi udeleženkama. Zaradi medsebojnih sporov udeleženk skupna uporaba in upravljanje nepremičnin ni možna, nepravilna bi bila tudi odločitev, da bi bile vse nepremičnine dodeljene nasprotni udeleženki (6), saj bi bila s tem predlagateljica v celoti izključena iz uporabe in upravljanja nepremičnin, ki so del zapuščinske mase, v postopku delitve pa bi nasprotna udeleženka lahko izkazovala »upravičen interes«, da si ji nepremičnine dodelijo v izključno last (primerjaj prvi odstavek 122. člena ZNP). Iz navedenih razlogov se izkaže kot pravilna odločitev, da vsaka udeleženka prevzame v izključno uporabo in upravljanje posamezne nepremičnine.

7. Delitev nepremičnin v uporabo in upravljanje ne prejudicira delitvenega postopka, gre le za to, da se določi »skrbnik«, ki bo kot dober gospodar upravljal z nepremičninami. Zaradi hudih sporov med udeleženkama je bilo potrebno posamezne nepremičnine dati posamezni udeleženki tudi v izključno uporabo. Dodelitev nepremičnin v upravljanje pomeni hkrati veliko odgovornost za vsako udeleženko, saj se posebej od »najboljših« nepremičnin pričakuje dobiček, ki si ga udeleženki delita vsaka do ½, takšna pa bo tudi delitev obveznosti, s tem, da so posegi v ostale nepremičnine (7) lahko le v okviru rednega vzdrževanja. Glede na okoliščine primera zakup izjemoma predstavlja del rednega vzdrževanja stvari.

8. Pri dodelitvi nepremičnin v začasno uporabo predlagateljici, je prvo sodišče upoštevalo, da ima predlagateljica status kmeta, da živi v neposredni bližini, da zagotavlja, da bo poskrbela, da bodo nepremičnine (8) obdelane, tudi z možnostjo zakupa, zato je utemeljeno za pričakovati, da bosta udeleženki imeli tudi prihodke od navedenih nepremičnin. Enako gospodarno ravnanje z nepremičninami se pričakuje tudi od nasprotne udeleženke.

9. Ker gre za začasno ureditev, do delitve zapuščine oziroma do trenutka, ko bodo nepremičnine pripadle v (so)last udeleženkama, je pritožbeno sodišče tudi določilo obdobje, do katerega velja navedena ureditev (9). Pritožbeno sodišče je prepričano, da bo takšna začasna ureditev razmerij med udeleženkama tudi pospešila postopek glede delitve nepremičnin in ostalega premoženja, ki je sestavni del zapuščine in tudi del delitvenega predloga predlagateljice.

10. Ker je bila pritožba deloma utemeljena, je pritožbeno sodišče sklep deloma spremenilo, v ostalem izpodbijanem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Zaščiteno kmetijo, njive, gozdove, vinograde, travnike – podrobneje glej zemljiškoknjižne izpiske.

(3) Glej sklep o dedovanju D 154/2007 Okrajnega sodišča v Novem mestu.

(4) Razen vinograda parc. št. X1, ki ga obdelujeta vsaka do ½.

(5) Glej sklep z dne 4. 6. 2009 - priloga B 18. (6) Kot je to predlagala nasprotna udeleženka.

(7) Npr. v zaščiteno kmetijo, gospodarsko poslopje ali v druga kmetijska zemljišča. (8) Ki so po mnenju udeleženk »najboljše«.

(9) Takšna začasna ureditev bo trajala najdlje do konca tega nepravdnega postopka.