Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Eden od namenov instituta odpusta dolga je sicer tudi vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, vendar šele po tem, če jim kljub njihovi aktivni angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se začne postopek odpusta obveznosti proti stečajnemu dolžniku (1. točka izreka) ter da se določi preizkusno obdobje petih (5) let od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan roka poteče dne 02. 08. 2016 (2. točka izreka).
2. Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa je vložil dolžnik pravočasno pritožbo. Smiselno je uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremeni tako, da določi krajše preizkusno obdobje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določbi 4. odstavka 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS št. 126/2007 s kasnejšimi spremembami; nadalje: ZFPPIPP) sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za insolventnost. 5. Sodišče prve stopnje je določilo preizkusno dobo petih let ob upoštevanju okoliščin, ki jih je navedel stečajni dolžnik. Upoštevalo je dolžnikovo starost (33 let), okoliščino, da živi pri starših, da ne prejema nobenega dohodka ter nima zdravstvenih težav. Nadalje je ugotovilo, da je do njegove prezadolženosti prišlo zaradi težav pri poslovanju kot s.p. ter da njegove obveznosti trenutno znašajo med 80.000,00 in 90.000,00 EUR. Sklenilo je, da pri dolžniku niso podana takšna osebna stanja ali družinske težave, zaradi katerih bi določilo krajše preizkusno obdobje.
6. Po 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka preizkusa obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preizkusno obdobje v izpodbijanem sklepu določilo v okviru zakonskih omejitev preizkusne dobe, saj ni daljše od petih let. 7. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje glede na ugotovljene okoliščine pravilno presodilo, da je petletna preizkusna doba primerna doba, v kateri bo dolžnik lahko poravnal svoje dolgove, če pa mu to ne bo uspelo, bodo ti odpuščeni. Okoliščine, ki jih navaja v pritožbi, da bi rad dobil redno službo, si ponovno uredil družino in skrbel za hčerko, na odločitev o dolžini določene preizkusne dobe ne morejo uspešno vplivati. Eden od namenov instituta odpusta dolga je sicer tudi vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, vendar šele po tem, če jim kljub njihovi aktivni angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov (primerjaj: III Cpg 1506/2010).
8. Ker uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).