Jedro

Navajanje novih dejstev v pritožbi je izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.

Dedni dogovor predstavlja pogodbo obligacijskega prava, ki ima naravo sodne poravnave. Sodišče ga v sklepu o dedovanju le povzame, medtem ko njegova veljavnost ni odvisna od same pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Povedano drugače, razveljavitev sklepa o dedovanju ne pomeni hkratne razveljavitve dednega dogovora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem A. A. (I/1.), sorodstveno razmerje1 (I/2.) in nastop zakonitega dedovanja, po katerem so vsi dediči sprejeli zakonite dedne deleže, vsak do ¼ (I/3., 4.). Nadalje je pod II. točko izreka sklepa zakonite dediče razglasilo in v III. točko povzelo njihov dedni dogovor. Pod IV. točko izreka sklepa je določilo, da se bo lastninska pravica na nepremičninah na dediče vknjižila po uradni dolžnosti in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije (ZPIZ), Banki d. d. ter upravni enoti naročilo, da na dedinjo B. A. prenesejo premično premoženje (neizplačane pokojninske prejemke, denarna sredstva in osebni avtomobil).

2. Zoper sklep sta se v skupni pritožbi pravočasno pritožili dedinji B. A. in E. E. iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.2 Predlagata, da pritožbeno sodišče zadevo odstopi v mediacijo ali pa sklep o dedovanju razveljavi in vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

Navajata, da je dedinja E. E. na zapuščinski obravnavi predlagala mediacijo, sodnica pa jo je zavrnila z obrazložitvijo, da mediacija ni opcija, če z njo ne soglašajo vsi dediči. Pritožnici menita, da bi moralo sodišče dediču pojasniti prednosti mediacije in ne dajati podpore pri njeni zavrnitvi. Naglica na zapuščinski obravnavi je dedinji E. E. preprečila, da bi ukrepala, zato še vedno predlagata izvedbo mediacije.

Nadalje pritožnici izpostavljata, da so vsi dediči na zapuščinski obravnavi vdovi B. A. priznali izločitveni zahtevek iz naslova skupnega premoženja zakoncev (do deleža ½ zapuščine), česar sodišče v sklepu ni upoštevalo. Menita, da je že iz tega razloga potrebno sklep o dedovanju razveljaviti in vrniti v ponovno odločanje.

Poudarjata, da sodišče dedičev, kot prava neveščih strank, ni poučilo o pravicah, ki jih imajo, s čimer je kršilo postopek. Dedinja E. E. tako ni vedela, da sme v primeru darila sodediču uveljavljati vračunanje daril in dedno prikrajšanje. Če bi bila o tem poučena, bi lahko uveljavljala, da je sodedič C. C. od zapustnika v dar prejel polovico zemljišča z vso komunalno opremo, ureditvijo okolice in z gradbeno izvedbo, ki je omogočala, da je dedič nadzidal hišo staršev in ustvaril lastno nepremičnino. Polovica tega objekta tako predstavlja darilo bratu, za katerega pritožnica navaja, da naj se upošteva pri ugotavljanju prikrajšanja njenega nujnega dednega deleža, če se dedičem ne uspe dogovoriti v mediaciji. Pritožnica vrednost darila ocenjuje na 40.000 EUR ter prikrajšanje njenega nujnega dednega deleža na 5.000 EUR. Nadalje E. E. uveljavlja izločitev 20 % deleža zapuščine po 32. členu Zakona o dedovanju3, saj vse življenje živi s staršema in jima pomaga z delom (kuhanje, oskrba, čiščenje, prevoz, nabava stvari) in s sredstvi (urejanje okolice, menjava oken). Vse to naj bi zapustniku omogočalo, da je lahko vzdrževal svojo etažo in okolico in ohranjal vrednost premoženja. Če je zapuščina vredna med 50.000 in 60.000 EUR, je dedinja svoj prispevek ocenila na 15.000 do 20.000 EUR.

3. Odgovor na pritožbo je podal le dedič C. C., ki navaja, da se strinja s točko glede izločitvenega zahtevka matere (zapustnikove vdove). Ostale točke pritožbe zavrača, z mediacijo se ne strinja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeni očitki, ki se nanašajo na izvedbo mediacije so neupoštevni. Mediacija je postopek, v katerem stranke prostovoljno, s pomočjo nevtralne tretje osebe skušajo doseči mirno rešitev spora. Potrebno je soglasje vseh strank, zato takoj ko eden izmed dedičev z mediacijo ne soglaša,4 za njeno izvedbo ni podlage.

6. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da v sklepu o dedovanju ni upoštevalo, da je vdova iz naslova skupnega premoženja z zapustnikom izločala eno polovico celotne zapuščine. Izločitven zahtevek vdove je bil sodeč po zapisniku zapuščinske obravnave z dne 11. 2. 2022 priznan s strani vseh sodedičev. Posledično je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo sam obseg zapuščine in v I. točko izreka sklepa napačno povzelo celotno zapuščino.

7. Pritožnica C. C. šele v pritožbi postavlja zahtevek na podlagi 32. člena ZD in (pogojno) uveljavlja vračunanje darila v dedni delež sodediča ter prikrajšanje njenega dednega deleža. Zahtevka sta nekonkretizirana in laična ter predstavljata pritožbene novote. Vendar pa so po prepričanju pritožbenega sodišča le-te dopustne.

Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP, ki se v zapuščinskem postopku smiselno uporablja skladno s 163. členom ZD, sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. Skladno z utrjeno sodno prakso je potrebno pri presoji standarda „brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti“ upoštevati naravo zapuščinskega postopka. Zapuščinsko sodišče mora skladno s 165. členom ZD namreč ves čas postopka paziti na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak pisni ali ustni predlog prizadetih oseb. Obenem je v zapuščinskih postopkih materialno procesno vodstvo sodišča posebej poudarjeno in sodišču nalaga, da laične stranke opozarja na njihove procesne pravice. Ta obveznost izhaja iz 12. člena ZPP. Glede na vse navedeno se je v sodni praksi ustalilo stališče, da je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 11. 2. 2022, stranke pouka o posledicah prekluzije niso prejele.5 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s takšnim pomanjkljivim materialno procesnim vodstvom sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa o dedovanju in pritožba nanjo utemeljeno opozarja (prvi odstavek 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku zatrjevana dejstva razčistiti. Po konkretizaciji zahtevkov pritožnice bo moralo s temi seznaniti preostale sodediče in v primeru spora med njimi, tistega, katerega pravico bo štelo za manj verjetno, napotiti na pravdo (210. člen ZD). Pritožbeno sodišče še opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje ob ponovni izdaji sklepa o dedovanju upoštevati tudi izločitveni zahtevek vdove6 in sklenjen ter (še vedno) veljaven dedni dogovor. Glede na enotno sodno prakso dedni dogovor predstavlja pogodbo obligacijskega prava, ki ima naravo sodne poravnave.7 Sodišče ga v sklepu o dedovanju le povzame, medtem ko njegova veljavnost ni odvisna od same pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Povedano drugače, razveljavitev sklepa o dedovanju ne pomeni hkratne razveljavitve dednega dogovora. Le-ta velja od podane izjave volje dedičev in njihovega podpisa na zapisnik, v tej zadevi od dne 11. 2. 2022. V veljavno sklenjen in v sklepu o dedovanju povzet dedni dogovor ter v njem dogovorjeno razdelitev premoženja pa ni mogoče več poseči. Iz tega naj sodišče prve stopnje izhaja pri ponovnem odločanju.

8. Pritožbeno sodišče je zaradi zgoraj opisanih razlogov pritožbi ugodilo, sklep o dedovanju pa razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Zapustnik je bil poročen z B. A. in oče treh otrok, C. C., D. D. in E. E. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 3 Uradni list SRS, št. 15/76 z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju ZD. 4 Iz odgovora na pritožbo izhaja, da dedič C. C. s postopkom mediacije (še vedno) ne soglaša. 5 Iz zapisnika izhaja le pouk o nepreklicnosti dednih izjav, medtem ko prav tako ni podan pouk o pravni naravi dednega dogovora in pravnih možnostih za njegovo izpodbijanje. 6 Ter izrek sklepa o dedovanju (zlasti ugotovljen obseg zapuščine) temu ustrezno prilagoditi. 7 Pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča SRS, Poročilo 2/83. Glej tudi Sklep VSK I Cp 68/2009 v povezavi z Sklepom VSL II Cp 660/2013.