Jedro

Zakon o izvršbi in zavarovanju ne določa, komu mora stranka predlagati drugo dražbo, ali sodišču ali izvršitelju. V obravnavani zadevi je upnik, tako izhaja iz vloge, predlog pravočasno posredoval izvršitelju. Tako ni mogoče šteti, da ni bila predlagana druga dražba. Nasprotno, ta je bila predlagana pravočasno in skladno z Zakonom o izvršbi in zavarovanju.

Izrek

Pritožbi se u g o d i , sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na premičnine. V obrazložitvi odločitve je zapisalo, da se na prvi dražbi zarubljene stvari niso prodale, nobena od strank pa v predpisanem roku ni predlagala druge dražbe (I. odstavek 95. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ).

Proti takšni odločitvi sodišča prve stopnje se je pritožil upnik ter pojasnil, da je dne 26. 3. 2004 podal predlog za opravo druge javne dražbe, ki ga je naslovil neposredno na izvršitelja B. P. iz Š. p. J.. Sodišču je predlagal, da omenjeni sklep o ustavitvi premičninske izvršbe odpravi. Pritožbi je priložil predlog za drugo javno dražbo.

Pritožba je utemeljena.

S sklepom o izvršbi, opr. št. I 99/00332, z dne 18. 6. 1999, ki je postal pravnomočen 1. 7. 1999, je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave 55.476,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih delov glavnice od zapadlosti posameznega dela v plačilo do plačila ter nastalih stroškov izvršilnega postopka v znesku 9.250,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi do plačila z rubežem plače dolžnika. S sklepom z dne 17. 9. 2002 je izvršbo dovolilo tudi z novim izvršilnim sredstvom rubežem in prenosom sredstev, ki jih ima dolžnik pri B. C., s sklepom z dne 4. 6. 2003 pa je dovolilo nadaljevanje izvršbe tudi s prodajo dolžnikovih premičnin ter določilo izvršitelja B. P. iz Š. p. J.. Imenovani izvršitelj je dne 26. 12. 2003 opravil rubež dolžnikovih premičnin ter dne 1. 3. 2004 prvo dražbo, na kateri pa zarubljeni predmet ni bil prodan, ker ni bilo kupcev. Izvršitelj je upnika opozoril, da lahko v roku 30 dni od prve javne dražbe predlaga ponovno dražbo. Izvršitelj je o opravljenih izvršilnih dejanjih obvestil upnika in sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je nato izdalo izpodbijani sklep. Ker vloga upnika s predlogom za prodajo zarubljenih predmetov pri sodišču ni bila podana, izvršitelj pa tudi ni sporočil, da upnik ni predlagal druge dražbe, in glede na prilogo upnika k pritožbi, je bila izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Upnik je namreč pritožbi priložil dopis, ki ga je izvršitelj B. P. prejel dne 26. 3. 2004, s katerim je predlagal drugo javno dražbo zarubljenih premičnin. Iz vloge je tako razvidno, da je bila poslana pravočasno, neposredno izvršitelju.

IV. odstavek 94. člena ZIZ določa, da drugo dražbo ali ponovno prodajo pod roko predlaga stranka v 30 dneh od prve dražbe oziroma od izteka roka, ki ga je izvršitelj določil za prvo prodajo. Zakon o izvršbi in zavarovanju ne določa, komu mora stranka predlagati drugo dražbo, ali sodišču ali izvršitelju. V obravnavani zadevi je upnik, tako izhaja iz vloge, predlog pravočasno posredoval izvršitelju. Tako ni mogoče šteti, da ni bila predlagana druga dražba. Nasprotno, ta je bila predlagana pravočasno in skladno z Zakonom o izvršbi in zavarovanju.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (355. člen in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).