Jedro

Utemeljene so pritožbene navedbe, da je upnica s trditvami v predlogu verjetno izkazala tako nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (pogoj iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ) kot tudi, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ki bi upnici nastala s prodajo sporne nepremičnine (pogoj iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ). Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe namreč navedla, da bo v primeru prodaje sporne nepremičnine tretjemu dobrovernemu kupcu (dolžnika prodajo že oglašata na spletu) izgubila solastninsko pravico na nepremičnini. S tem je po presoji pritožbenega sodišča glede na specifičnost bodoče terjatve, katere zavarovanje predlaga, verjetno izkazala že obstoj objektivne nevarnosti, da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena, ter potrebnost odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, saj upnica s predlagano začasno odredbo zasleduje pravico, da je kot dedinja upravičena do pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki jo je pridobila s smrtjo pokojnega zapustnika (zavarovanje nedenarne terjatve) in ne na izplačilo dednega deleža (denarna terjatev). Te pravice do izročitve predmeta zapuščine pa v primeru prodaje tretji dobroverni osebi ne bi mogla uveljavljati in bi jo s prodajo torej izgubila. Zato upnici niti ni bilo treba dokazovati konkretnih ravnanj dolžnikov, ki bi kazala na razpolaganje z denarnimi sredstvi, ki bi jih prejela od morebitne prodaje, in tudi ne, da imata kakršnekoli upnike, ki bi v primeru prodaje nepremičnine konkurirali na kupnini.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka) in odločilo, da upnica sama nosi svoje stroške predloga za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka), dolžna pa je v roku 8 dni dolžnikoma povrniti 1.732,19 EUR stroškov v zvezi s predlagano začasno odredbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Upnica je s predlogom za izdajo začasne odredbe predlagala: 1. da se dolžnikoma zaradi ugotovitve dedne pravice in izplačila dednega deleža vsakemu prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine parc. št. 518/1 k. o. ... (v nadaljevanju sporna nepremičnina) do 1/6 celote in se dovoli ter odredi vknjižba zaznambe te prepovedi v upničino korist; 2. da mora upnica v roku 30 dni na sodišče vložiti tožbo zaradi ugotovitve svoje dedne pravice in izplačila dednega deleža, da začasno odredbo upraviči in v roku 8 dni izvršilnemu sodišču priložiti potrdilo o vloženi tožbi, sicer bo sodišče postopek zavarovanja ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja; 3. da začasna odredba ostane v veljavi še 30 dni po pravnomočni odločitvi v pravdnem postopku, uvedenem na podlagi 2. točke predloga, 4. da začne začasna odredba veljati takoj, ugovor zoper njo pa ne zadrži njene izvršitve in 5. da morata dolžnika v roku 8 dni upnici povrniti njene stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnica po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi in upnici prizna povračilo vseh stroškov postopka, dolžnikoma pa naloži tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da upnica ni verjetno izkazala nobene izmed treh predpostavk po drugem odstavku 272. člena ZIZ. Glede verjetnega izkaza nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena je sodišče prve stopnje spregledalo, da upnica uveljavlja začasno odredbo zaradi zavarovanja nedenarne terjatve, kar pomeni, da njen pravni interes, ki ga želi zavarovati z začasno odredbo, meri na pridobitev dediščine in ne na izplačilo dednega deleža, kot je napačno in mimo upničinih trditev v predlogu povzelo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe jasno navedla, da je končni cilj, ki ga zasleduje, pridobitev dediščine, deleža iz zapuščine in ne izplačilo dednega deleža, nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, če začasna odredba ne bi bila izdana, pa je utemeljila s tem, da dolžnika sporno nepremičnino v vrednosti 300.000 EUR (ki je predstavljala zapuščino po sklepu o dedovanju) po podatkih nepremičninskega portala nepremičnine.net prodajata za znesek 294.000 EUR, kar predstavlja tako objektivno kot subjektivno nevarnost. Če bo prišlo do sklenitve kupoprodajne pogodbe, bo tretji dobroverni kupec pridobil lastninsko pravico na celotni nepremičnini, ki ji pripada na podlagi dedovanja po pokojnem očetu (to je 1/3 celotne nepremičnine). Pridobitev solastninske pravice na nepremičnini je vsekakor v upničinem interesu in je ne more nadomestiti nobena denarna terjatev, ki bi jo upnica v primeru njene prodaje pridobila od dolžnikov. Upnica ima tudi pravico imeti nepremičnino v soposesti in jo uporabljati v skladu s svojim solastniškim deležem, od nje pridobivati plodove in se odločiti o načinu delitve solastnine. Zato ima interes, da pridobi solastninsko pravico na nepremičnini v ustreznem deležu, kar pa ne bo mogoče, če bo nepremičnina kot celota prodana, preden bo upnica razpolagala s pravnomočno sodno odločbo, s katero ji bo priznana dedna pravica po pokojnem zapustniku. Upnica ima v okviru dedovanja pravico pridobiti delež na vsaki posamezni stvari iz zapuščine in ne zgolj denarne terjatve, prepoved obremenitve in odtujitve pa je učinkovito pravno sredstvo, ki omogoča, da bo upnica lahko pridobila delež na tem delu zapuščinskega premoženja z ustreznim deležem solastninske pravice in bo varovana pred morebitnimi tretjimi osebami, ki bi v dobri veri v primeru uspešne prodaje pridobile lastninsko pravico na nepremičnini. Gre za zavarovalno začasno odredbo in so zahteve po konkretno izkazani nameravani prodaji materialnopravno nepravilne, saj zadostuje verjetno izkazana objektivna nevarnost za bodočo terjatev in ni nujno, da gre za delovanje samega dolžnika. Sklicuje se na sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4330/2009 z dne 2. 12. 2009 in II Cp 1158/216 z dne 5. 5. 2016. Sodišče prve stopnje je tudi materialnopravno nepravilno odločilo, da je upnica zgolj pavšalno zatrjevala, da je izdaja začasne odredbe potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode in da upnica ni navajala, še manj pa dokazala konkretnega ravnanja dolžnikov, ki bi izkazovala verjetnost, da imata dolžnika kakršnekoli upnike, ki bi v primeru prodaje nepremičnine konkurirali na kupnini. S tem je ponovno napačno enačilo upničino nedenarno terjatev z denarno terjatvijo. Upnica je navedla, da gre za nastanek težko nadomestljive škode v primeru izgube predmeta dediščine, ker bi tretja dobroverna oseba v primeru prodaje nepremičnine pridobila lastninsko pravico. Znesek 98.000 EUR pomeni zgolj ovrednotenje te njene škode, ne pa tudi njene terjatve, kot je neutemeljeno povzelo sodišče prve stopnje. S tem je upnica verjetno izkazala tudi drugi pogoj (preprečitev nastanka težko nadomestljive škode). Lastninska pravica na nepremičnini je pravica z višjo stopnjo kvalitete kot lastninska pravica na denarnih sredstvih, lastninska pravica omogoča več upravičenj (soposest, uporaba, pridobivanje plodov, odločitev o delitvi solastnine).

Prav tako je sodišče prve stopnje neutemeljeno štelo, da bi dolžnikoma z izdajo začasne odredbe nastale hujše finančne posledice (kot bi brez izdaje začasne odredbe nastale upnici), ker nastajajo stroški vzdrževanja in obratovanja nepremičnine, ki si jih ne moreta privoščiti. Te trditve so neizkazane, sodišče prve stopnje pa ni upoštevalo, da imata dolžnika nepremičnino v posesti, kar pomeni, da imata od nje koristi (plodove), nepremičnine le prodati ne bi mogla. Odločitev sodišča, da je z vidika situacije vrednosti nepremičnin na trgu pričakovati njihov padec in oškodovanje dolžnikov, pa ni z ničimer izkazana in gre zgolj za pavšalno zatrjevanje dolžnikov v odgovoru na predlog.

3. Dolžnika v odgovoru na pritožbo predlagata, da pritožbeno sodišče upničino pritožbo kot neutemeljeno v celoti zavrne in upnici naloži v roku 8 dni povrnitev nadaljnjih stroškov postopka dolžnikom, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navajata, da upnica ni imela položaja dediča v zapuščinskem postopku zaradi neizkazanega in nepojasnjenega razmerja z zapustnikom ter lastne neaktivnost oziroma priglasitve v zapuščino in bo morala ta položaj šele uveljavljati v ločenem pravdnem postopku. Novemu dediču ob smiselni uporabi 223. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) tudi ni omogočeno poseganje na način razdelitve zapuščine. Nesorazmernost predlaganega upničinega ukrepa potrjuje tudi njena zavestna opustitev skrbnosti predhodne ureditve razmerij očetovstva in priglasitve v zapuščinskem postopku. Ugoditev predlogu bi pomenila odločitev v nasprotju z namenom instituta zavarovanja pravic, ki se jim je upnica odpovedala in bi tak ukrep pomenil nedopusten poseg v ustavno zavarovane pravice dolžnikov (22. in 23. člen Ustave RS). Upnica sama zavestno ni sodelovala v zapuščinskem postopku in nikoli ni uporabila pravnih možnosti za zavarovanje svoje pravice v razmerju do preminulega. Glede na dejstvo, da upnica (po lastnih navedbah) ob stiku z zapustnikom v zadnjih desetih letih ni sprožila nobenega postopka ugotavljanja očetovstva (kar je predpostavka za opravičilo predlagane začasne odredbe), bi omejitev razpolaganja z nepremičnino za dolžnika pomenila hudo finančno obremenitev s celotnimi stroški vzdrževanja in s tem očiten nesorazmeren poseg v njune pravice ter zlorabo instituta zavarovanja. Obravnavana zadevi tudi ni primerljiva s situacijo v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4330/2009, ki se nanaša na uveljavljanja in zatrjevanje pravic iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj želi upnica v obravnavni zadevi poseči na pravnomočnost zapuščinskega sklepa brez izkazane terjatve. Tudi če bo v ločenem pravdnem postopku uspela, s prodajo nepremičnine njena pravico do dednega deleža ne bo oškodovana ali kakorkoli otežena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po prvem odstavku 272. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Po drugem odstavku pa mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

6. Upnica je predlog za izdajo začasne odredbe podala za zavarovanje svoje nedenarne terjatve zaradi ugotovitve dedne pravice in izplačila dednega deleža. Trdi, da je nezakonska hči pokojnega zapustnika, katerega očetovstvo formalno (še) ni bilo ugotovljeno in glede katerega je bil zapuščinski postopek, v katerem ni sodelovala, pravnomočno zaključen in sta bila kot dediča sporne nepremičnine razglašena le dolžnika, vsak do ene polovice celote, upnica pa kot zakonita dedinja I. dednega reda ni bila upoštevana pri dedovanju po pokojnem zapustniku. Izdajo začasne odredbe utemeljuje z zatrjevanjem, da so izpolnjene vse predpostavke iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.

7. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je upnica v tej fazi postopka z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala nastanek svoje bodoče terjatve, glede katere je predlagala izdajo začasne odredbe. Ugotovilo je namreč, se je pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah vodil zapuščinski postopek po pokojnem zapustniku, v katerem je bil izdan sklep o dedovanju z dne 30. 3. 2022, ki je postal pravnomočen 26. 4. 2022, ter da sta bila kot dediča na podlagi zakona razglašena dolžnika (zapustnikova otroka kot dediča I. dednega reda) vsak do ene polovice zapuščine. Upnica je kot otrok izvedela, da naj bi bil njen biološki oče pokojni zapustnik, stik z njim je vzpostavila v letu 2008. Vložila je tudi tožbo zoper bivšega materinega zakonca, ki je v letu 1969 podpisal očetovstvo za upnico potem, ko se je poročil z upničino materjo, nato pa se je v letih 1972 ali 1973 z njo razvezal in do takrat dalje z upnico ni imel stikov ter zanjo ni plačeval preživnine. Upnica je s tožbo uspela, da bivši zakonski partner upničine matere ni njen oče (pravnomočna sodba z dne 27. 3. 2012). Čeprav upnica za časa življenja pokojnega zapustnika ni sprožila postopka za ugotavljanje očetovstva, je z zadostno stopnjo verjetnosti dokazala, da je hči pokojnega zapustnika in s tem njegova zakonita dedinja.1 S takšnim zaključkom sicer pritožnica izrecno soglaša. Kljub temu je sodišče prve stopnje predlagano začasno odredbo zavrnilo, ker je presodilo, da upnica ni uspela izkazati tudi ene izmed predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki mora biti izpolnjena komulativno z izpolnjenim pogojem po prvem odstavku 272. člena ZIZ.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da upnica ni dokazala pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Upnica je ta pogoj utemeljevala z navedbami, da bosta dolžnika nepremičnino lahko imela v posesti in od nje pridobivala plodove, le prodati je ne moreta. S tem upnica tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da dolžnika z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upnici dolžnika. Prepoved odtujitve in obremenitve prodaje nepremičnine namreč nikakor ne predstavlja manjše omejitve pravice dolžnikov, ampak že sama po sebi pomeni hud poseg v njuno (so)lastninsko pravico, saj je svoboda razpolaganja njen ključen element. 9. Upnica pa utemeljeno nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da ni uspela izkazati predpostavk iz prve in druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (torej nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ter da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode). Sodišče prve stopnje je v zvezi s pogojem iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ presodilo, da čeprav dolžnika podedovano sporno nepremičnino prodajata preko spletnega portala nepremičnine.net za znesek 294.000 EUR, sama prodaja sporne nepremičnine ne predstavlja ogrozitvenih okoliščin nezmožnosti ali precejšnje oteženosti izplačila dednega deleža, ker upnica ni z ničimer izkazala konkretnih ravnanj dolžnikov, ki bi kazala na razpolaganje z denarnimi sredstvi, ki bi jih prejela od morebitne prodaje nepremičnine. Glede pogoja iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ pa je kot pavšalne in z ničimer dokazno podprte ocenilo upničine navedbe, da bi ji s prodajo sporne nepremičnine nastala nenadomestljiva škoda,2 saj bi izgubila pravico do predmeta zapuščine oziroma bi bila vrednost njene pravice zmanjšana ter bi iz naslova kupnine konkurirala z morebitnimi upniki dolžnikov. Sodišče prve stopnje je navedlo, da upnica ni niti navajala, še manj pa izkazala konkretnega stanja pri dolžnikih, ki bi izkazovalo verjetnost, da imata dolžnika kakršnekoli upnike, ki bi v primeru prodaje nepremičnine konkurirali na kupnini.

10. Utemeljene so pritožbene navedbe, da je upnica s trditvami v predlogu verjetno izkazala tako nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (pogoj iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ) kot tudi, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ki bi upnici nastala s prodajo sporne nepremičnine (pogoj iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ). Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe namreč navedla, da bi v primeru prodaje sporne nepremičnine tretjemu dobrovernemu kupcu (dolžnika prodajo že oglašata na spletu) izgubila možnost uveljavljanja solastninske pravico na nepremičnini.3 S tem je po presoji pritožbenega sodišča glede na specifičnost bodoče terjatve, katere zavarovanje predlaga, verjetno izkazala že obstoj objektivne nevarnosti,4 da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena, ter potrebnost odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, saj upnica s predlagano začasno odredbo zasleduje pravico, da je kot dedinja upravičena do pridobitve (so)lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki jo je pridobila s smrtjo pokojnega zapustnika (zavarovanje nedenarne terjatve) in ne na izplačilo dednega deleža (denarna terjatev). Te pravice do izročitve predmeta zapuščine pa v primeru prodaje tretji dobroverni osebi ne bi mogla uveljavljati in bi jo s prodajo torej izgubila. Zato upnici niti ni bilo treba dokazovati konkretnih ravnanj dolžnikov, ki bi kazala na razpolaganje z denarnimi sredstvi, ki bi jih prejela od morebitne prodaje, in tudi ne, da imata kakršnekoli upnike, ki bi v primeru prodaje nepremičnine konkurirali na kupnini.

11. Čeprav je upnica po stališču pritožbenega sodišča za verjetno izkazala nevarnost, da bo uveljavitev vtoževane po sodišču prve stopnje ugotovljene verjetno izkazane terjatve onemogočena oz. precej otežena in da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, pritožbeno sodišče ne more samo odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe, za kar se zmotno zavzema pritožba. Sodišče prve stopnje namreč zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da upnica ni izkazala nobenega od pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ni presojalo, ali je s predlagano začasno odredbo mogoče doseči namen zavarovanja verjetno izkazane bodoče terjatve (273. člen ZIZ) in pravilnost predloga glede na to, da je upnica predlagala izdajo začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka. Tudi sicer pa izdaja začasne odredbe po pritožbenem sodišču ni možna, saj bi bil s tem onemogočen ugovorni postopek.5

12. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi tretje točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ upničini pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi predlog upnice za izdajo predlagane začasne odredbe, vključno z izkazano verjetnostjo obstoja bodoče terjatve (122. in 123. člen Družinskega zakonika ter 141. člen ZD), ustreznostjo predlagane začasne odredbe (273. člen ZIZ) in pravilnostjo predloga glede na predlagano izdajo začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka.

13. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

1 Sodišče prve stopnje je tak zaključek sprejelo na podlagi zaslišanja upnice in njene matere ter na podlagi predložene pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Celju IV P 906/2012 z dne 27. 3. 2012. 2 Upnica je navedla, da znaša ta škoda znaša najmanj 98.000 EUR, kolikor je vreden delež ene tretjine sporne nepremičnine od oglaševane prodajne cene 3 Upnica je še navedla, da te solastninske pravice ne more nadomestiti nobena denarna terjatev, ki bi jo pridobila v primeru prodaje od dolžnikov ter da ima pravico imeti nepremičnino v soposesti in jo uporabljati svojemu solastnemu deležu ustrezno in od nje pridobivati plodove ter se sama odločiti o morebitnem načinu delitve solastnine. 4 Pri zavarovanju nedenarne terjatve namreč zadošča že objektivna (in ne subjektivna) nevarnost. Glede na dejstvo, da dolžnika prodajo sporne nepremičnine že oglašujeta na spletu, je sicer v konkretnem primeru izkazana tudi subjektivno nevarnost. 5 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 505/2022 z dne 4. 4. 2022 in ostale.