Jedro

V skladu z določbo 189. člena ZPP začne pravda teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama, če pa se začne, sodišče zavrže tožbo. V konkretnem primeru bo torej treba ugotoviti, v katerem postopku je bila tožba prej vročena toženi stranki v odgovor, od tega pa je odvisno, katero tožbo je treba zaradi litispendence zavreči, deloma ali v celoti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki 2 in 3 izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ostalem se pritožba zavrne in izpodbijani sklep pod točko 1 izreka potrdi.

Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi delnega umika tožbe v znesku 109.204,00 EUR postopek ustavilo. V ostalem pa je tožbo zavrglo, tožniku pa naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške.

Proti sklepu se pritožuje tožnik, ki v laični pritožbi navaja, da je bil zaveden s strani pooblaščencev tožene stranke s pripravljalno vlogo z dne 14.1.2010. Navaja, kaj se je naknadno dogovarjal s toženo stranko na sestanku dne 22.2.2010, iz njegove pritožbe pa je očitno razbrati, da izpodbija tudi odločitev prvega sodišča pod točko 1 izreka sklepa, kot tudi, da še vedno uveljavlja plačilo zneska 142.000,00 EUR.

Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je delno utemeljena.

Tožnik s pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti pravilnost prvostopne odločitve o ustavitvi postopka za znesek 109.204,00 EUR zaradi delnega umika tožbe. Iz navedb tožnika na naroku dne 22.2.2010 povsem jasno izhaja, da s tožbo uveljavlja le še znesek 33.286,00 EUR, kot je podan v pripravljalni vlogi z dne 2.2.2010, za preostanek pa tožbo umika. Razlogi, zaradi katerih je tožnik tožbo delno umaknil, niso pomembni. Pomembno je, da je tožbo umaknil in da je tožena stranka na prej navedenem naroku v umik tožbe privolila. V tem primeru sodišče na podlagi 3. odst. 188. člena ZPP izda sklep o ustavitvi postopka, kar je pravilno prvostopno sodišče tudi storilo. V tem delu torej pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožbo, s katero je tožnik uveljavljal plačilo provizije za nakup gostilne F. v višini 33.286,00 EUR zavrglo zato, ker naj bi bilo o tem zahtevku tožnika že odločeno v postopku pri naslovnem sodišču pod opr. št. IX Pg 479/2008. Čeprav sodba v navedenem postopku še ni pravnomočna, pa je po stališču prvega sodišča treba tožbo zavreči zaradi litispendence, ker o istem zahtevku ne moreta teči dve pravdi. V tem delu pa je odločitev prvega sodišča preuranjena. Iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 26.8.2009 pod opr. št. IX Pg 479/2008 iz priloge pod B5 res izhaja, da je bilo odločeno o zahtevku med istima strankama glede plačila provizije za nakup gostilne F. Vendar navedeno ne more biti razlog za zavrženje tožbe v predmetnem postopku v celoti. S prej navedeno sodbo v gospodarskem sporu je bil namreč zavrnjen zahtevek zaradi plačila 16.524,78 EUR, v predmetnem postopku pa tožnik vtožuje znesek 33.286,00 EUR, torej več, kot v postopku, ki je končan z nepravnomočno sodbo. Tožbo bi torej lahko sodišče prve stopnje zavrglo le do zneska 16.524,78 EUR, ne pa za višje terjani znesek provizije.

Ne glede na spredaj navedeno pa sodišče druge stopnje sklepa, s katerim je bila tožba zavržena, ni razveljavilo le za znesek, ki presega znesek 16.524,78 EUR zato, ker iz podatkov spisa ni mogoče ugotoviti, v katerem postopku je prej začela teči pravda. V skladu z določbo 189. člena ZPP začne pravda teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama, če pa se začne, sodišče zavrže tožbo. V konkretnem primeru bo torej treba ugotoviti, v katerem postopku je bila tožba prej vročena toženi stranki v odgovor, od tega pa je odvisno, katero tožbo je treba zaradi litispendence zavreči, deloma ali v celoti. Drugačna situacija bo podana le, če bo postala sodba v gospodarskem sporu pravnomočna. V tem primeru bo treba zavreči tožbo v obravnavanem sporu, vendar le do višine zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.

Ker je bilo treba pritožbi iz spredaj navedenih razlogov delno ugoditi, je treba posledično razveljaviti tudi izrek o stroških postopka, odločitev o stroških pritožbenega postopka (odgovora na pritožbo), pa pridržati končni odločbi.