Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dokazno pobudo je tožeča stranka podala v odzivu na izvedensko mnenje izvedenca grafološke stroke, ki je opozoril, da bi lahko bil podpis na sporni pogodbi od omenjene osebe, kar bi terjalo dopolnitev mnenja. V konkretnem primeru je tako šlo za situacijo, ko se v dokaznem postopku odkrijejo določene okoliščine, ki jih je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja razjasniti. Zato je izpolnjen pogoj nekrivde iz četrtega v zvezi s petim odstavkom 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi kasneje navajajo dejstva in predlagajo dokaze, če tega brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 58664/2014 z dne 7. 5. 2014 v celoti razveljavilo v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne 1.370,00 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).
2. Zoper to odločbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.
3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Tožeča stranka (letalski prevoznik) v tem postopku vtožuje neplačan račun za opravljene storitve letalskega prevoza od tožene stranke, za katero trdi, da je omenjene storitve naročila po pogodbi za čarterski polet z dne 5. 8. 2012. 6. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni izvedlo zaslišanja predlagane priče I. G., storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je utemeljen. Tožeča stranka je dokazni predlog za zaslišanje navedene osebe podala že v prvi pripravljalni vlogi z dne 16. 2. 2015 (l. št. 52), sodišče prve stopnje pa je na naroku za glavno obravnavo 1. 6. 2016 tožeči stranki omogočilo, da sodišču sporoči naslov omenjene priče (l. št. 127 na hrbtni strani), pri čemer roka za to ni določilo. Tožeča stranka je z vlogo z dne 20. 6. 2016 naslov priče sporočila. Zato je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka naslov za vabljenje sporočila prepozno. Tožeča stranka je pričo, ki naj bi bila posrednik med tožečo in toženo stranko, predlagala glede dokazovanja dejstva, ali je tožena stranka naročila sporni čarterski polet. Priča je bila predlagana za dokazovanje pravno relevantnega dejstva, zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da njeno zaslišanje ne bi moglo prispevati k razjasnitvi dejanskega stanja, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar predstavlja razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP.
7. Materialno pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko pogodbo za gospodarsko družbo sklene le njen zakoniti zastopnik, kar naj bi izhajalo iz 32. člena ZGD-1.1 Sodišče prve stopnje je zaradi zmotnega materialno pravnega stališča dejansko stanje nepopolno ugotovilo, kar predstavlja razveljavitveni razlog 355. člena ZPP, saj ni ugotavljalo, ali je za toženo stranko pogodbo podpisala P. V., ki naj bi bila v spornem času zaposlena pri toženi stranki. V 80. členu OZ je namreč določeno, da osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom posameznikom opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, kot so prodajalci v trgovinah, osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, delavci na poštnih in bančnih okencih in podobni, imajo s tem pravico skleniti in izpolniti take pogodbe. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi pripominja, da so bili dokazni predlogi za razjasnitev vloge P. V. pri pogodbi o čarterskem poletu, ki jih je tožeča stranka podala v vlogi z dne 22. 8. 2016, pravočasni. Dokazno pobudo v tej smeri je tožeča stranka podala v odzivu na izvedensko mnenje izvedenca grafološke stroke, ki je opozoril, da bi lahko bil podpis na sporni pogodbi od omenjene osebe, kar bi terjalo dopolnitev mnenja. V konkretnem primeru je tako šlo za situacijo, ko se v dokaznem postopku odkrijejo določene okoliščine, ki jih je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja razjasniti. Zato je izpolnjen pogoj nekrivde iz četrtega v zvezi s petim odstavkom 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi kasneje navajajo dejstva in predlagajo dokaze, če tega brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
8. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku odpraviti procesne kršitve in ugotavljati dejansko stanje ob upoštevanju materialno pravnih izhodišč iz tega sklepa. Prav tako bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku glede ugotavljanja skleniteljev pogodbe o čarterskem poletu temeljiteje oceniti izpovedbo že zaslišanih strank oziroma prič (M. G. in T. B.), prav tako pa bo moralo oceniti, kakšen pomen in dokazno vrednost ima v spletno bančništvo vnesen, nato pa neizveden plačilni nalog. Sodišče mora dokazno oceno na podlagi 8. člena ZPP napisati tako, da iz informacij, ki jih osebe pri zaslišanju podajo, argumentirano navede, iz katerega dela izpovedi priče/stranke sklepa o dokazanosti določenega dejstva in zakaj. V primeru nasprotujočih si izpovedi oseb ali nasprotovanja izpovedi oseb informacijam iz listinskih dokazov, pa mora sodišče prve stopnje oceniti še, kateri dokaz ima večjo težo in navesti razloge za takšno odločitev. Dokazna ocena mora biti torej preverljivo in argumentirano obrazložena.
9. Pritožbeno sodišče ne more samo dopolniti postopka, saj bi s tem pravno relevantna dejstva prvič ugotavljalo šele v pritožbenem postopku, s čimer bi strankama odvzelo pravico do pritožbe (355. člen ZPP in 25. člen Ustave RS). Napotki za nadaljnje delo izhajajo že iz dosedanje obrazložitve (prvi odstavek 362. člena ZPP).
10. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).
1 Prvi odstavek 32. člena ZGD-1 določa: "Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik)."