Jedro

Za obdobje, ko je bilo tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s sodno odločbo priznano delovno razmerje, tožnica ni upravičena do prejemanja delne invalidske pokojnine, saj je izplačilo delne invalidske pokojnine vezano na čas, ko zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, krajšim od polnega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 28. 12. 2009 in odločba št. ... z dne 12. 4. 2010, s katerima je dokončno odločila, da se tožnici, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, ponovno izplačuje delna invalidska pokojnina v znesku 205,64 EUR na mesec od 1. 12. 2009 dalje ter da se delna invalidska pokojnina izplačuje zavarovancem za dneve dela in druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se tožnici prizna pravica do delne invalidske pokojnine v znesku 205,64 EUR na mesec za obdobje od 1. 1. 2009 do 30. 11. 2009 ter da ji je tožena stranka dolžna plačati znesek 2.262,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne delne invalidske pokojnine, ki je zapadla v plačilo od 1. 2. 2009 do 1. 12. 2009, v 8 dneh ter zahtevek za povračilo stroškov postopka.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) pritožila tožnica in predlagala, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožena stranka pravico do delne invalidske pokojnine priznala od 10. 4. 2004 dalje. Z 31. 12. 2008 je delodajalec tožnici pogodbo o zaposlitvi nezakonito odpovedal, s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelek v Novem mestu opr. št. Pd 364/2008 je bilo delodajalcu naloženo, da tožnici vzpostavi delovno razmerje, ki ji je nezakonito prenehalo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 159. člena ZPIZ-1. Razlago tožeče stranke potrjuje obrazložitev izpodbijane odločbe z dne 28. 12. 2009, po kateri se delna invalidska pokojnina izplačuje vse, dokler bo tožnica v delovnem razmerju. Tožnici so bila obračunana nadomestila plač za čas, ko ni delala, zato je upravičena tudi do izplačila delne invalidske pokojnine. Po izdaji in izvršitvi sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je za toženo stranko situacija enaka, kot če nezakonite odpovedi ne bi bilo. Neutemeljena je zato napotitev tožnice, da od delodajalca zahteva plačilo odškodnine. Če bo nad delodajalcem na primer uveden stečaj, bo tožnica ostala brez pravice. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno ter pravilno uporabilo materialno pravo. Kršitev postopka pritožba ni posebej utemeljila, v okviru preizkusa po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. čl. ZPP sodišče druge stopnje ugotavlja, da v postopku ni bilo v tej določbi navedenih absolutnih bistvenih kršitev postopka.

Tožnici, ki je invalid III. kategorije invalidnosti od 10. 7. 2002 dalje po odločbi tožene stranke št. ... z dne 20. 8. 2002, je bila z odločbo z dne 10. 3. 2004 od 1. 2. 2004 dalje priznana pravica do dela na drugem lažjem delovnem mestu s polovico polnega delovnega časa. Delodajalcu družbi K. d.d., Metlika je bilo naloženo, da tožnici zagotovi pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Z odločbo z dne 17. 6. 2004 je tožena stranka tožnici priznala pravico do delne invalidske pokojnine od 10. 4. 2004 do 31. 12. 2004 ter odločila, da se delna invalidska pokojnina zavarovanki v delovnem razmerju izplačuje za dneve dela in druge dneve, za katere ima po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela v mesečnem znesku za nazaj. Delodajalec je nato s tožnico sklenil več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, nazadnje je bilo s pogodbo z dne 20. 11. 2007 dogovorjeno, da delovno razmerje traja od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 zaradi začasno povečanega obsega dela. Iz pravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanjega oddelka v Novem mestu opr. št. Pd 364/2008 z dne 24. 6. 2009 izhaja, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi z 31. 12. 2008 nezakonito in je sodišče razsodilo, da je tožnica v delovnem razmerju pri družbi K. d.d. tudi od 1. 1. 2009 dalje, ugodilo je njenim zahtevkom za reintegracijo oz. vzpostavitev delovnega razmerja ter izplačilo bruto plač, kot bi bile obračunane, če bi delala na svojem delovnem mestu, plačilo prispevkov in davkov ter izplačilo neto zneska nadomestila plače tožnici.

Odločitev tožene stranke, da tožnici pripada delna invalidska pokojnina le za čas od ponovnega dejanskega začetka dela, to je od 1. 12. 2009 dalje, je v skladu z določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). ZPIZ-1 v 158. členu določa, da se delna invalidska pokojnina zavarovancem v delovnem razmerju oz. zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačuje za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela. Tožnici je bilo s pravnomočno sodbo (priloga A 4 sodnega spisa) vzpostavljeno delovno razmerje in obvezno zavarovanje. Ker do 1. 12. 2009, kot izhaja iz sporočila delodajalca družbe K. d.d., priloženega v upravnem spisu, dejansko ni pričela z delom, je tožena stranka z izpodbijano odločbo z dne 28. 12. 2009 pravilno odločila, da se tožnici ponovno izplačuje delna invalidska pokojnina od 1. 12. 2009 dalje.

Delavec ima po prvem odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Če delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, po prepričanju sodišča druge stopnje ne gre za „druge dneve, za katere imajo zavarovanci v delovnem razmerju po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela“, kot določa 158. člen ZPIZ-1. V primeru, ko je s sodno odločbo vzpostavljeno delovno razmerje je potrebno uporabiti prvi odstavek 159. člena ZPIZ-1, po katerem se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.

Tožbeni zahtevek ni utemeljen tudi zaradi dejstva, da je bila tožnica od 13. 1. 2009 prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje. V upravnem spisu je priložena delovna anamneza oz. poročilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba ... z dne 10. 8. 2009, iz katerega izhaja, da je tožnica prijavljena na zavodu od 13. 1. 2009. Po podatkih matične evidence tožene stranke ji je obdobje od 1. 1. 2009 do 7. 8. 2009 kot zavarovalna doba priznano v pokojninsko dobo, kar pomeni, da je prejemala denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in je bila obvezno zavarovana po 22. členu ZPIZ-1. V takšnem primeru se po prvem odstavku 160. člena ZPIZ-1 delna invalidska pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti.

Enako je odločilo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 399/2009 z dne 23. 5. 2011, kjer je zavarovanec sicer zahteval izplačilo nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu za obdobje, v katerem zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni opravljal drugega ustreznega dela. Okoliščina, da je delodajalec nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi in je bil zato na podlagi pravnomočne sodbe dolžan vzpostaviti prejšnje stanje, ne predstavlja podlage za priznanje nadomestila, saj v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni opravljal drugega ustreznega dela.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.

Zaradi neuspele pritožbe tožeča stranka po 154. členu ZPP pritožbene stroške nosi sama.