Jedro

V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011 (uveljavitev ZPUOOD), ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja (oziroma je mogoče uveljavljati njihovo odgovornost le še na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti).

Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Z dnem izbrisa je tožena stranka prenehala obstajati, zato je bil postopek prekinjen. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more biti pravdna stranka in se prekinjeni postopek zoper družbenike izbrisane pravne osebe ne more več nadaljevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, toženi stranki pa naloži v plačilo pravdne stroške. Navaja, da je v času vročitve tožbe tožena stranka še ni bila izbrisana, zato je bila tožba dopustna. Po mnenju tožnika je zmotno naziranje sodišča prve stopnje glede spremembe tožbe. Podani so razlogi za nadaljevanje pravdnega postopka, saj je bila pripravljalna vloga tožnika vročena A.A. in B.B. Privolitve tožene stranke (pravne osebe) ni bilo mogoče pričakovati, saj v času poziva sodišča z dne 13. 9. 2012 omenjenima osebama tožena stranka ni več obstajala. Spremenjeno tožbo bi moralo sodišče obravnavati v tem postopku in ne v nekem drugem sodnem postopku, saj je med tožnikom in novimi toženima strankama (A.A. in B.B.) že vzpostavljena litispendenca. Upoštevati je treba tudi odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012, s katero so bili razveljavljeni členi 1 do 17 Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, saj sodišče s sklepom ni odločilo o spremembi tožene stranke in modificiranem tožbenem zahtevku. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožena stranka 24. 11. 2011 izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD, Ur. l. RS, št. 87/2011), ki je pričel veljati 17. 11. 2011, je v 18. členu določil, da z dnem njegove uveljavitve prenehajo veljati določbe 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami), ki so urejale odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. Navedeno pomeni, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja (oziroma je mogoče uveljavljati njihovo odgovornost le še na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti).

Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Z dnem izbrisa je tožena stranka prenehala obstajati, zato je bil postopek prekinjen. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more biti pravdna stranka in se prekinjeni postopek zoper družbenike izbrisane pravne osebe ne more več nadaljevati.

Po prekinitvi postopka je tožnik s pripravljalno vlogo z dne 1. 2. 2012 kot toženi stranki namesto izbrisane družbe navedel A.A. in B.B. Iz vsebine te vloge izhaja, da je tožnik zoper njiju uveljavlja tudi povrnitev škode na podlagi 2. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Zmotno je pritožbeno stališče, da je z vročitvijo poziva za vstop v pravdo skupaj s pripravljalno vlogo prišlo do litispendence. V konkretnem primeru je namreč treba upoštevati drugi in tretji odstavek 207. člena ZPP, po katerem sodišče med prekinitvijo ne more opravljati procesnih dejanj, dejanja stranke pa, dokler traja prekinitev, nimajo učinka proti drugi stranki. Tudi sicer A.A. in B.B nista privolila v subjektivno spremembo tožbe v smislu 187. člena ZPP. Sklicevanje na določbo 184. člena ZPP o objektivni spremembi tožbe in na to, da bi moralo sodišče s sklepom posebej odločiti o spremembi tožbe, pa je v obravnavanem primeru, ko je tožnik med prekinitvijo postopka spremenil osebo tožene stranke, zgrešeno. Glede na obrazloženo je pravilen zaključek sodišča, da je po petem odstavku 81. člena ZPP naknadno odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje tožbe.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.