Jedro

Določba 145. člena ZD dopušča postavitev upravitelja le glede upravljanja zapuščine in nobenega drugega premoženja, pa čeprav je sporno ali je kakšen del premoženja, ki v trenutku smrti zapustnika ni predstavljal del njegovega premoženja, prešel v last drugih na podlagi neveljavne podlage. Vse dotlej, ko s pravnomočno sodno odločbo ni takšen del premoženja morebiti vrnjen v zapuščino, oz. se na njem ponovno vzpostavi lastninska pravica na ime zapustnika, pa ne more predstavljati dela zapuščine.

Izrek

Pritožba dedičev Vladimirja K., Marte K., Franca K., Miroslava K., Marjana K., Andreja K., Nikolaja K., Vide K., Antona K., Srečka P., Dušana K. in Tomaža K. se zavrne in se v izpodbijanem delu (1. točka izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi dediča Janeza K. se ugodi, in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka sklepa), sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom pod točko 1 zavrnilo predlog za postavitev upravitelja premoženja, ki je last dediča Janeza K. na podlagi izročilne pogodbe z dne 10.3.1996. Za upravitelja parcel, ki so bile v trenutku zapustnikove smrti last zapustnika Feliksa K. pa je imenovalo T. C., ..., pri čemer je določilo, da je naloga upravitelja, da ob sodelovanju vseh dedičev izvaja nadzor nad obdelavo zemljišč ter eventuelne prihodke od zemljišč priglasi v zapuščinsko maso (točka 2 izreka).

Zoper navedeni sklep vlagajo pritožbo vsi dediči. Zakoniti dediči izpodbijajo 1. točko izreka sklepa. Uveljavljajo pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in kršitev materialnega prava.

Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni odločitev tako, da postavi upravitelja za celotno imetje, ki se obravnava po obeh pokojnikih, podrejeno pa, da izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. Poudarjajo, da gre za celotno gospodarsko enoto in zato ni mogoče razdružiti in deliti nadzorstvo nad kmetijo. Oporočni dedič slabo gospodari s kmetijo. Na nepremičninah pa imajo dediči nujne deleže in pravice do zaščite in nadzorstva. Dediči so tudi dediči tistega deleža, ki bi pripadal mami. Izročilna pogodba ni prava izročilna pogodba v smislu določil Zakona o dedovanju, saj ne zajema celotnega očetovega imetja, pa tudi pri sestavi te pogodbe niso sodelovali ostali dediči. Stališče sodišča, da je sporno ali gre za nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, je napačno in ni v skladu z Zakonom o dedovanju. Nobene vloge pri tem ne igra vknjižba lastništva.

Oporočni dedič Janez K. izpodbija sklep pod 2. točko izreka sklepa.

Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da sodišče ni zaslišalo predlaganih prič in pritožnika in ni vsaj vpogledalo v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.štev. P 2987/.... Sodišče bi lahko na podlagi izvedbe teh dokazov ugotovilo, kako je kmetija v celoti obdelana in dobro vodena. Dedič je pridobil tudi mnenje Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, iz katerega je razvidno, da je kmetija ne le dobro obdelana in je celo vključena v večino kmetijskih programov. Obdelanost je nadalje razvidna tudi iz pregledanih grafičnih kart. V kolikor dvomi, naj sodišče opravi uradne poizvedbe. Sodišče je zanemarilo dejstvo, da ima kmetija status zaščitene kmetije, kar pomeni ne le da bo dedovana kot celota, temveč tudi, da kmetijo sestavljajo vsi njeni deli. Predlagatelji niso natančno definirali, kaj naj bi bile naloge upravitelja, tako, da je naloge določilo sodišče, ne da bi pred tem dalo stranki možnost, da se izjavijo glede predlaganega obsega dela. Ostali dediči bodo upravičeni le do denarnega nadomestila. Postavljeni upravitelj je nepoznan in predlagan enostransko in ga sodišče kljub temu, da ga je vabilo na narok, ni zaslišalo. Tudi pritožniku ni bila dana možnost zaslišanja in s tem ugotavljanja primernosti predlaganega upravitelja, s čemer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Iz podatkov, ki so pritožniku znani, naj bi imel upravitelj srednjošolsko izobrazbo tehnične smeri in ne kmetijske, lastne kmetije nima, niti ni znano da bi imel izkušnje s kmetovanjem.

Upoštevaje, da je pretežen del kmetijskih površin v lasti pritožnika, glede preostalih površin pa je določen kot oporočni dedič, je omejevanje upravljalskih pravic pritožnika nepotrebno in za kmetijo škodljivo. Kmetija namreč funkcionira kot celota, kar pa utegne soodločanje kmetijstva nevešče osebe resno ogroziti, s čemer bo ogroženo tudi delo na tistem delu kmetije, ki je v lasti pritožnika in ne le na površinah, ki so zajete v zapuščinsko maso. Izvedenca sta tudi že ugotovila, da je oporoka pristna in da je bil zapustnik oporočno sposoben. Kot najverjetnejšega dediča bi moralo sodišče ob upoštevanju 145. člena Zakona o dedovanju za upravitelja postaviti pritožnika. Pritožnik predlaga, da se sklep spremeni tako, da se za upravitelja zapuščine imenuje pritožnik.

Pritožba oporočnega dediča Janeza K. je utemeljena.

Pritožba zakonitih dedičev ni utemeljena.

K pritožbi dedičev Vladimirja K., Marte K., Franca K., Miroslava K., Marjana K., Andreja K., Nikolaja K., Vide K., Antona K., Srečka P., Dušana K. in Tomaža K. Nepremičnine, ki jih je zapustnik Feliks K. izročil v last na podlagi izročilne pogodbe z dne 10.3.1996, so bile v trenutku smrti zapustnika last dediča Janeza K., saj je nanj v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica (člen 33 ZTLR, po katerem se je lastninska pravica tudi v času sklenitve omenjene pogodbe na podlagi pravnega posla pridobila z vpisom v zemljiško knjigo). Z izročilno pogodbo izročeno premoženje dediču Janezu K. tudi ob izdaji izpodbijanega sklepa ne spada v zapuščino po pokojnih in zato glede tega premoženja ni mogoče postaviti upravitelja, kot je materialnopravno pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Določba

145. člena ZD namreč dopušča postavitev upravitelja le glede upravljanja zapuščine in nobenega drugega premoženja, pa čeprav je kot v konkretnem primeru sporno ali je kakšen del premoženja, ki v trenutku smrti zapustnika ni predstavljal del njegovega premoženja, prešel v last drugih na podlagi neveljavne podlage. Vse dotlej, ko s pravnomočno sodno odločbo ni takšen del premoženja morebiti vrnjen v zapuščino, oz. se na njem ponovno vzpostavi lastninska pravica na ime zapustnika, pa ne more predstavljati dela zapuščine.

Sklep v izpodbijanem delu je torej procesno in materialnopravno pravilen. Ker sodišče druge stopnje v tem izpodbijanem delu ni ugotovilo kakšnih materialnopravnih ali procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je moralo ob povedanem zavrniti pritožbo v tem delu in potrditi v tem delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter

163. členom ZD).

K pritožbi oporočnega dediča Janeza K. Sodišče druge stopnje sicer enako kot prvostopno sodišče ugotavlja, da so izkazani zakonski pogoji za postavitev upravitelja zapuščine upoštevajoč, da v oporoki ni postavljen izvršitelj oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave zapustnikovega premoženja (primerjaj v izpodbijanem sklepu pravilno uporabljeno določbo 2. odstavka 145. člena ZD). Zato niso utemeljene pritožbene trditve, da ni razlogov za postavitev upravitelja, ker naj bi šlo za zaščiteno kmetijo, ki jo pritožnik že v redu obdeluje. Pritožnik pa sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni ugotovilo usposobljenosti postavljenega upravitelja za nadzor nad izvrševanjem kmetijske dejavnosti na zapustnikovem premoženju. Nedvomno gre v konkretnem primeru za dejavnost, ki zahteva ustrezno znanje in izkušnje s področja opravljanja kmetijske dejavnosti. Kljub temu, da je pritožnik že v postopku pred sodiščem prve stopnje predlagal zaslišanje upravitelja, temu predlogu sodišče prve stopnje ni ugodilo in je postavilo upravitelja, ne da bi sploh preverilo ali je usposobljen za izvrševanje funkcije upravitelja zapustnikovega premoženja, ki predstavlja celo zaščiteno kmetijo. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovoljeno in je moralo pritožbeno sodišče iz tega razloga ugoditi pritožbi, izpodbijani sklep pa razveljaviti in vrniti zadevo v tem delu v nov postopek (3. točka

365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter 163. členom ZD).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o postavitvi upravitelja, pri čemer bo moralo tudi na podlagi zaslišanja T. C. ugotoviti ali je usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti oziroma ali bo lahko strokovno opravljal funkcijo upravitelja zapuščine.

Če bo ugotovilo, da navedeni ne bi mogel uspešno opravljati funkcijo upravitelja, in tudi ne bo mogoče v primernem času najti ustrezne druge osebe, bo lahko uporabilo tudi določbo 3. odstavka 145. člena ZD in za upravitelja postavilo koga izmed dedičev.