Jedro

Če zoper odločbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, se trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od pravnomočnosti te odločbe.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže. II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Obsojeni A. P. je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju K 66/2007 z dne 3. 7. 2008 spoznan za krivega storitve več kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem odstavku 234. a člena KZ, za katere mu je sodišče izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo enotno kazen 7 (sedem) mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obsojenec v preizkusni dobi 2 (dveh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod nadaljnjim pogojem, da oškodovancem v 1 (enem) letu po pravnomočnosti sodbe povrne nastalo škodo. Ker se je obsojenec pravici do pritožbe odpovedal, pisno izdelana sodba ne vsebuje obrazložitve. Sodišče je obsojenca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka.

2. Zoper pravnomočno sodbo je obsojenec, zaradi kršitev kazenskega zakonika, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v okviru katere navaja, da niso podani vsi elementi kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj svojih dobaviteljev ni preslepil, ampak jih ni mogel plačati, ker tudi sam ni prejel plačila s strani končne stranke. Vrhovnemu sodišču je obsojenec predlagal, da njegovi zahtevi ugodi in razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovni državni tožilec je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podal na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ocenil, da zahteva uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato ni utemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

B.

4. Zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti. Po določbi tretjega odstavka 421. člena ZKP, mora biti zahteva vložena v treh mesecih od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku. Če zoper odločbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, se ta rok šteje od pravnomočnosti te odločbe.

5. Obsojenec se je dne 3. 7. 2008 odpovedal pravici do pritožbe, zato je ta dan sodba Okrožnega sodišča v Kranju K 66/2007 postala pravnomočna in začel je teči trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Iz podatkov spisa je razvidno, da je obsojenec zahtevo za varstvo zakonitosti na Okrožno sodišče v Kranj vložil dne 10. 9. 2010, torej po izteku trimesečnega roka za vložitev zahteve. Po določbi drugega odstavka 423. člena ZKP Vrhovno sodišče s sklepom zavrže zahtevo za varstvo zakonitosti, če je ta nedovoljena ali prepozna. Obsojenčeva zahteva je bila vložena po izteku trimesečnega roka za vložitev zahteve, zato jo je sodišče kot prepozno, v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP, zavrglo. V obravnavani zadevi je senat Okrožnega sodišča v Kranju izdal tudi sodbo I Ks 37393/2010 z dne 25. 5. 2010, s katero je preklical izrečeno pogojno obsodbo in obsojencu izrekel kazen sedem mesecev zapora. Zoper to sodbo je obsojenec vložil pritožbo, ki pa je bila s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 393/2010 z dne 9. 11. 2010 zavrnjena. Iz same zahteve za varstvo zakonitosti, kot tudi njene vsebine, je razvidno, da obsojenec izpodbija pravilnosti sodbe, s katero je bil spoznan za krivega storitve več kaznivih dejanj poslovne goljufije, in ne zakonitost sodbe, s katero mu je bila preklicana pogojna obsodba. Tudi dejstvo, da je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena še pred pravnomočnostjo sodbe o preklicu pogojne obsodbe (torej pred odločitvijo višjega sodišča o pritožbi obsojenca), kaže na to, da je obsojenec zahtevo vložil zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju K 66/2007 z dne 3. 7. 2008, katere opravilno številko in datum izrecno navaja v svoji vlogi.

6. Vrhovno sodišče je s prepozno zahtevo za varstvo zakonitosti ravnalo tako, kot izhaja iz prve točke izreka.

7. Vrhovno sodišče je obsojenca, upoštevaje njegove premoženjske razmere, na podlagi četrtega odstavka 95. člena v zvezi z 98. a členom ZKP oprostilo plačila sodne takse.