Jedro

Glede predlagateljice so še vedno izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda, saj se njeno zdravstveno stanje še ni dovolj izboljšalo. Do svoje bolezni je še vedno nekritična in nima uvida vanjo, kar je osnovni pogoj za sprejem zdravljenja. Dokler ne bo dosegla vsaj delnega uvida v svojo bolezen, v domačem okolju predpisanih zdravil ne bo jemala.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A. za odpust iz varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda X. 2. Zoper sklep se po odvetniku pritožuje predlagateljica A. A. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu ugodi, podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo.

3. Izpodbijani sklep temelji predvsem na izvedenskem mnenju sodne izvedenke psihiatrične stroke, ki je upoštevala predvsem pretekle dogodke oziroma potek zdravljenja predlagateljice, manj pa njeno trenutno stanje. O slednjem je namreč izpovedala socialna delavka socialnovarstvenega zavoda (SVZ) B. B. Predlagateljica povzema njeno izpoved. Ta izpoved najbolj verodostojno pokaže bistveno spremembo pri predlagateljici, saj je priča z njo vsakodnevno v stiku in najbolj pozna njeno ravnanje in aktualno stanje. Pisno izvedensko mnenje aktualnega stanja predlagateljice praktično ni upoštevalo. Izvedenka je bila z njim natančneje seznanjena šele na naroku. Izvedenka je dopolnila svoje mnenje in ugotovila, da se je predlagateljičino vedenje v zadnjem času izboljšalo, da se predlagateljica bolj drži hišnih pravil, še vedno pa meni, da do svoje bolezni ni kritična. Izvedenka je opozorila, da je edino zagotovilo, da bo predlagateljica redno jemala zdravila prav to, da ostane v SVZ, še vedno potrebuje nadzor.

4. Nesporno je predlagateljica dosegla napredek, kar zaključuje tudi sodišče v izpodbijanem sklepu. Sodišče je predlog zavrnilo, ker naj predlagateljica ne bi zaznavala, da ima duševno bolezen, zaradi česar mora jemati psihotropna zdravila. Sodišče ne izpostavi, da je v svojem zaslišanju predlagateljica izpovedala nasprotno, da čuti, da ji zdravila pomagajo, da je v to prepričana in bo tudi po odpustu nadaljevala z jemanjem zdravil. V ustrezni meri tudi ni upoštevano dejstvo, da zdravila jemlje prostovoljno. Izvedenka je povedala, da je redno jemanje zdravil potrebno, kljub temu pa je potrebno prehodno obdobje življenja v polstrukturiranem okolju. Edina dilema pri odločitvi je v bistvu vprašanje, ali bo predlagateljica tudi po odpustu jemala predpisana zdravila. Predlagateljica meni, da za zavrnitev ne zadostuje zgolj neko predvidevanje, temveč so potrebni tehtnejši, bolj realni razlogi in ne zgolj predvidevanje. Dejstvo je, da sedaj zdravila predlagateljica jemlje prostovoljno, brez prisile in drobljenja. Če bi z jemanjem zdravil prenehala in bi se ji stanje poslabšalo, bi bila takoj ponovno sprejeta na zdravljenje.

5. Skladno z mnenjem izvedenke glede postopnega vključevanja predlagateljice v samostojno življenje izven zavoda, bi bilo treba predlagateljico odpustiti z varovanega oddelka SVPZ in ji dati možnost, da izkaže svojo odločenost in željo po samostojnem življenju na način, da v prehodnem obdobju biva na odprtem oddelku SVZ, če je za življenje zunaj zavoda zaenkrat še prezgodaj.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. V skladu z 78. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 71. člena ZDZdr lahko med drugim tudi oseba, ki je bila sprejeta v varovani oddelek SVZ, pred potekom roka, določenega v sklepu sodišča o sprejemu, predlaga sodišču, da se jo odpusti (v konkretnem primeru predlagateljica). Odpust lahko predlaga, če se njeno zdravstveno stanje toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v varovanem oddelku SVZ.

8. Sodišče prve stopnje je napravilo po oceni sodišča druge stopnje izčrpno in prepričljivo dokazno oceno in pravilno zaključilo, da so glede predlagateljice še vedno izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zadržanje na varovanem oddelku SVZ. Zaključilo je, da se zdravstveno stanje predlagateljice še ni toliko izboljšalo, da ne bi bilo več razlogov za njeno zadržanje v varovanem oddelku SVZ, po oceni sodišča druge stopnje s pravilnimi razlogi. Glede na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne ponavlja vseh ugotovljenih dejanskih okoliščin primera, temveč se v nadaljevanju opredeljuje do tistih, ki so izpodbijane in pravno odločilne (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP, v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

9. Predlagateljica odločitev in zaključke sodišča prve stopnje izpodbija s trditvijo, da je sodna izvedenka psihiatrične stroke upoštevala predvsem pretekle dogodke oziroma potek zdravljenja predlagateljice, manj pa njeno trenutno stanje in opozarja, da bi bilo treba bolj upoštevati izpoved socialne delavke SVZ B. B. Navaja, da pisno izvedensko mnenje aktualnega stanja predlagateljice praktično ni upoštevalo. Tovrstne pritožbene navedbe niso utemeljene.

10. Izvedenka je res svoje mnenje oblikovala na podlagi preteklih dogodkov in poteka predhodnega zdravljenja predlagateljice, vendar je upoštevala tudi trenutno stanje. Predlagateljico je pregledala 16. 12. 2019 (prvi klinični pregled predlagateljice), ob zaslišanju na naroku 22. 1. 2012 je izvedenka po pregledu nove zdravstvene dokumentacije, ponovnem (drugem) pregledu predlagateljice in opazovanju predlagateljice ob njenem zaslišanju in sodelovanju na naroku, podala dopolnitev mnenja. Navedeno praktično priznava tudi predlagateljica v pritožbi in celo povzema del dopolnitve izvedeniškega mnenja, da se je predlagateljičino stanje v zadnjem času izboljšalo, da se bolj drži hišnih pravil in da se izvedenka strinja, da je predlagateljica na dobri poti (v njenem trenutnem psihičnem stanju). Navedeno je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, ki je ugotovilo, da je predlagateljica dosegla napredek.

11. Predlagateljica pa neutemeljeno izpodbija nadaljnje ugotovitve izvedenke in zaključke sodišča prve stopnje. Izvedenka je namreč pojasnila, da je predlagateljica do svoje bolezni še vedno nekritična in brez uvida v bolezen, uvid v bolezen pa je osnovni pogoj, da oseba sprejme zdravljenje neke bolezni. Ob zatrjevanju predlagateljice, da ni bolna, gre z gotovostjo sklepati, da bo v prihodnje opustila potrebna predpisana zdravila v obliki tablet, medtem ko predlagano uvedbo zdravila v depo obliki vseskozi odklanja. Sodišče je tako sprejelo mnenje izvedenke, da je mogoče z gotovostjo trditi, da predlagateljica, dokler ne bo dosegla vsaj delnega uvida v bolezen, v domačem okolju predpisanih zdravil ne bo jemala, tako kot je zdravila opustila po vseh več kot tridesetih hospitalizacijah v psihiatrični bolnišnici in kot je odklanjala predpisana zdravila (in psihiatrične preglede) tudi v času trajanja nadzorovane obravnave od 11. 11. 2016 do 18. 10. 2018. Da bi predlagateljica dosegla vsaj delni uvid v svojo bolezen in potrebo po jemanju zdravil, je potrebno oziroma bi to omogočilo daljše obdobje rednega jemanja zdravil (daljše kot dosedanje v času zgolj nekaj mesecev). To bi bil šele začetek, ki bi omogočal odpust predlagateljice z varovanega oddelka SVZ, tega uvida pa predlagateljica v njenem trenutnem psihofizičnem stanju še ni dosegla. Edino zagotovilo, da redno jemlje zdravila in doseže daljše obdobje kritičnosti do svoje bolezni, ki je predlagateljica še nima, bi bilo daljše obdobje prejemanja zdravila v obliki depo injekcij. Če bi predlagateljica ob prejemanju depo terapije dosegla vsaj delno potrebno kritičnost in le-to vzdrževala vsaj tri do šest mesecev, bi obstajala realna možnost njenega odpusta iz varovanega oddelka SVZ. Pri tem je izvedenka nadalje pojasnila, da bi bilo potrebno najprej predhodno obdobje življenja v polstrukturiranem okolju, nato v stanovanjski skupnosti, šele nato pa bi bila sposobna samostojnega življenja izven strukturiranega okolja.

12. Predlagateljica neutemeljeno kot odločilno izpostavlja izpoved socialne delavke SVZ B. B. Ta je res izpovedala, da je v zadnjem času obnašanja predlagateljice drugačno, da je izboljšana in se je ob rednem jemanju terapije njeno obnašanje spremenilo. Z njo se sedaj da dogovarjati in pogovarjati. Postala je spoštljiva, dogovorov se drži, zdravila jemlje po nadzorom osebja, tablet ji več ne drobijo in tablete prostovoljno poje. Tudi sicer je dežurna po seznamu, sodeluje v aktivnostih, se drži urnikov ter drugih pravil, uspešna je tudi pri delovni terapiji. Takšno izpoved je sodišče prve stopnje povzelo, vendar je pravilno upoštevalo mnenje izvedenke, da je v trenutnem stanju predlagateljičino bolezensko stanje v posledici rednega jemanja zdravil od oktobra 2019 izboljšano zgolj v smislu vedenjskih simptomov oziroma v vedenjskem smislu, medtem ko so vsi akutni znaki psihoze pri predlagateljici še vedno prisotni. Prav tako predlagateljica zanemarja, da je navedena socialna delavka izpovedala tudi, da jo skrbi, ali bo predlagateljica, če bo odpuščena iz varovanega oddelka SVZ, brez nadzora terapijo jemala, ta pa ji pomaga, da je sedaj toliko spremenjena.

13. Poleg tega je po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje glede na izvedeniško mnenje in ob upoštevanju zaslišanja predlagateljice in obeh prič pravilno zaključilo, da predlagateljica niti delno ne sprejema, da ima duševno bolezen, za katero mora redno jemati psihotropna zdravila, da je še vedno prepričana, da je bila zastrupljena in krivično in brez potrebe prisilno zdravljena v psihiatrični bolnišnici, še vedno je zaradi bolezensko spremenjenega doživljanja realnosti zavarovana v svoj prav, prepričana v svoje nerealne sposobnosti ter prepričanja, da se ji dogajajo krivice in mora glede tega ukrepati.

14. Glede na že navedeno izvedeniško mnenje ter zaključke sodišča, ko je predlagateljica tudi na naroku zatrjevala, da pri njej duševna bolezen ni prisotna in je nekritična in brez uvida v bolezen, predlagateljica neutemeljeno izpodbija že navedeno ugotovitev sodišča, da ne zaznava, da ima duševno bolezen, zaradi česar mora jemati psihotropna zdravila. Predlagateljica je res izpovedala, da ji zdravila pomagajo in da bo po odpustu nadaljevala z jemanjem zdravil, vendar ob že navedenih ugotovitvah in ob odsotnosti uvida v bolezen sodišče temu ni moglo slediti. Neutemeljeno predlagateljica tudi pretirano izpostavlja dejstvo, da zdravila jemlje prostovoljno, zdravila se ji torej več ne drobijo (iz izvida z dne 12. 12. 2019 izhaja, da so se takrat še drobila in je bil odrejen strog nadzor), saj zdravila jemlje pod nadzorom osebja (priča B. B.). Poleg tega izvedenka ni navedla le, da je kljub jemanju zdravil potrebno prehodno obdobje življenja v polstrukturiranem okolju. Navedla je, da bi obstajala realna možnost odpusta iz varovanega oddelka SVZ, če bi predlagateljica ob prejemanju (depo) terapije dosegla vsaj delno potrebno kritičnost1 in le-to vzdrževala vsaj tri do šest mesecev. Glede na preteklo obnašanje predlagateljice glede opuščanja jemanja zdravil pa bi bilo možno samostojno življenje šele po prehodnem obdobju življenja v polstrukturiranem okolju (odprti oddelek SVZ, stanovanjska skupnost, kar pa je že odpust iz varovanega oddelka).

15. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da predlagateljica še naprej potrebuje stalno oskrbo in varstvo v okviru varovanega oddelka SVZ. Neutemeljena je pritožbena navedba, da so za zavrnitev (predloga za odpust) potrebni tehtnejši in bolj realni razlogi in ne zgolj predvidevanje, saj je izvedenka svoje zaključke podala na podlagi številnih preteklih dogodkov ter ob upoštevanju dejstva, da predlagateljica uvida v bolezen še vedno nima. Zdravila sedaj res jemlje brez prisile in drobljenja, vendar to ne pomeni, da jih jemlje samostojno, saj jih še vedno jemlje pod nadzorom osebja. Navajanje predlagateljice, da ji je treba dati možnost, da izkaže svojo odločenost in željo po samostojnem življenju in v prehodnem obdobju biva v odprtem oddelku SVZ, je neutemeljeno, saj pogoji za odpust iz varovanega oddelka še niso podani. Takšno možnost bo imela, ko se bo stanje tako izboljšalo, da bodo podani pogoji za odpust. Sicer pa predlagateljica bivanje v odprtem oddelku SVZ prvič omenja v pritožbi, brez da bi zanj izkazala kakršnekoli realne možnosti.

16. Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je uporabilo materialno pravo in pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZDR)2. 1 Predlagateljica je še 27. 1. 2020 želela ukinitev zdravila Kventiax, kot je zabeleženo v zdravstveni dokumentaciji. 2 Ker za vse udeležence pritožbeni rok v času odločanja še ni potekel in pogoji za pravnomočnost še niso izpolnjeni, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo, ni pa izreklo, da se izpodbijani sklep potrdi. Učinek pravnomočnosti bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo za vse udeležence oziroma ob odločitvi o morebitnih nadaljnjih pritožbah.