Jedro

Tožeča stranka je tožbo umaknila, ker je organ med sodnim postopkom izdal drug upravni akt, s katerim je odpravil izpodbijanega.

Tožeča stranka je v tožbi zahtevala, naj sodišče odloči, da se ji povrnejo stroški postopka, vendar teh stroškov ni določno opredelila, zato sodišče stroškov tožeči stranki ni moglo priznati in je njen stroškovni zahtevek zavrnilo.

Izrek

I. Postopek se ustavi.

II. Stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 27. 9. 2019 vložila tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo, s katero je tožena stranka zavrnila njeno vlogo za napredovanje v naziv samostojna svetovalka. V tožbi predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči o zadevi in ji povrne tudi stroške postopka.

2. V odgovoru na tožbo tožena stranka sporoča, da je ugotovila, da je bilo z izpodbijano odločbo napačno odločeno o napredovanju tožeče stranke, zato je postopala skladno s prvim odstavka 273. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). K odgovoru je priložila novo izdano odločbo, s katero je odpravila izpodbijano odločbo in odločila, da tožeča stranka s 1. 7. 2019 napreduje v naziv samostojna svetovalka.

3. Dne 16. 12. 2019 je tožeča stranka po pozivu sodišča na izjasnitev ali je z novo odločbo zadovoljna, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na novi upravni akt, vložila umik tožbe. Navaja, da je z novo odločbo zadovoljna. Zahteva pa povrnitev stroškov vložitve tožbe.

K I. točki izreka:

4. V obravnavanem primeru je tožeča stranka tožbo umaknila, ker je organ med sodnim postopkom izdal drug upravni akt, s katerim je odpravil izpodbijanega (prvi odstavek 39. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Če tožnik v takem primeru ne vztraja pri tožbi, sodišče postopek ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).

5. Ker je tožeča stranka dne 16. 12. 2019 podala izjavo o umiku predmetne tožbe, je sodišče postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

6. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Izjema od tega pravila je določena zgolj za primere, ko se postopek ustavi po tretjem ali četrtem odstavku 39. člena ZUS-1, torej če tožnik ne vztraja pri tožbi po tem, ko je organ med sodnim postopkom izdal drug upravni akt, s katerim je spremenil ali odpravil izpodbijani upravni akt, ali če v primeru molka organa sodišče ustavi postopek po tem, ko je organ izdal upravni akt po vložitvi tožbe.1

7. Sodišče je postopek ustavilo, ker je med sodnim postopkom tožena stranka na podlagi 273. člena ZUP izdala novo odločbo, s katero je odpravila izpodbijano odločbo in na novo odločila o zahtevku tožeče stranke - ugodila tožbenemu zahtevku tožeče stranke, tožeča stranka pa ni vztrajala pri tožbi. Gre za pravni položaj po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1 in je zato treba o stroških odločiti na podlagi petega odstavka 25. člena ZUS-12. Peti odstavek 25. člena ZUS-1, ki v prvem stavku določa, da če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišču nalaga, da odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1. Slednji določa, da če sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

8. Skladno s 163. členom ZPP sodišče o povrnitvi stroškov odloči na določeno zahtevo stranke (prvi odstavek), pri čemer mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (drugi odstavek). Tožeča stranka je v tožbi zahtevala, naj sodišče odloči, da se ji povrnejo stroški postopka, vendar teh stroškov ni določno opredelila, zato sodišče stroškov tožeči stranki ni moglo priznati in je njen stroškovni zahtevek zavrnilo.3

9. Predmetni sklep je izdan na podlagi 2. točke 46. člena ZUS-1, po kateri v pripravljalnem postopku predsednik senata sam odloči o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, sodnik poročevalec pa ima v postopku pred sejo senata enaka pooblastila, kot jih ima predsednik senata (peti odstavek 59. člena ZUS-1).

10. Tožeča stranka je glede na odločitev, ki jo je sprejela tožena stranka po vloženi tožbi, upravičena do povračila sodne takse za tožbo po tar. št. 6111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v znesku 148,00 EUR (36. člen ZST-1), ki jo je plačala za vloženo tožbo. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti, brez posebnega sklepa sodišča. 1 25. člen ZUS-1: (4) Če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, razen če se postopek ustavi po tretjem ali četrtem odstavku 39. člena tega zakona.(5) Če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena tega zakona, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku tega člena. Če pa se postopek ustavi po četrtem odstavku 39. člena tega zakona, sodišče odloči o stroških postopka po tretjem odstavku tega člena. 2 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 238/2013 z dne 19. 9. 2013 in I Up 240/2017 z dne 6. 12. 2017. 3 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 320/2014 z dne 11. 2. 2015.