Jedro

Kršitev načela enake vrednosti dajatev bi sicer vplivala na veljavnost Pogodbe samo, če bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo katerega od institutov, v katerih je načelo konkretizirano. Navedeno načelo namreč ni neposredno uporabno, saj OZ izrecno določa kdaj ima kršitev tega načela pravne posledice (npr. čezmerno prikrajšanje, oderuška pogodba,...), pri čemer tožena stranka navedb v tej smeri ni podala, zato s pritožbenimi navedbami o kršitvi načela enake vrednosti dajatev ne more uspeti.

Namen izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo je, da se strankam sporoči odločitev, zato da se nezadovoljna stranka lahko pritoži. Izrek oziroma odločitev je enaka tako pri sodbi s skrajšano obrazložitvijo kot pri sodbi s polno obrazložitvijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 26989/2010 z dne 3. 3. 2010, pustilo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Z izpodbijanim sklepom z dne 20. 6. 2012 v zvezi s popravnim sklepom z dne 3. 7. 2012 je sodišče sklenilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 396,00 EUR, v roku 8 dni od prejema odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka do plačila.

5. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

O pritožbi proti sodbi

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarskopravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP).

8. Tožeča stranka je bila dne 1. 2. 2013 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemnemu Javnemu jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije, po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 106/12 z dne 28.12.2012. Prenehanje stranke, ki je pravna oseba, ima za posledico prekinitev pravdnega postopka (3. točka 205. člena ZPP). Ker pa so bila vsa dejanja v pritožbenem postopku (vložitev pritožbe in vročitev le-te) opravljena pred prenehanjem tožeče stranke, pritožbeno sodišče lahko odloči o pritožbi (smiselno 2. odstavek 207. člena ZPP).

9. V prvem odstavku 82. člena OZ je določeno, da se določila pogodbe razlagajo tako kot se glasijo. Samo v primeru, ko je pogodbeno določilo sporno, pride v poštev uporaba 2. odstavka 82. člena OZ. Pogodbeno določilo pa je sporno le, če glede na besedilo objektivno gledano omogoča več razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.(1) Določilo 4. člena Pogodbe o financiranju vzpodbujanja zaposlovanja invalidov, št. 02/2006-224 (A3 – v nadaljevanju Pogodba) je jasno in nedvoumno, zato ga ni mogoče razlagati tako, kot ga razlaga pritožnik. Po njegovem zmotnem razumevanju mora delodajalec samo v primeru, ko pride do prekinitve pogodbe o zaposlitvi po njegovi krivdi, vrniti sorazmerni znesek sredstev, v drugih primerih prekinitve zaposlitve pa ne. Takšno razumevanje navedenega določila ni pravilno. Pogodba namreč že v prvem odstavku 4. člena določa, da ima prekinitev invalidove zaposlitve pred iztekom najkrajšega obdobja trajanja zaposlitve, za posledico neizpolnitev bistvenega pogoja, pod katerim je delodajalec prejel sredstva, in to ne glede na razlog prekinitve in ne glede na pogodbeno stranko, ki je pogodbo o zaposlitvi prekinila. V primeru, ko pride do prekinitve pogodbe o zaposlitvi po krivdi delodajalca, pa mora le-ta vrniti poleg prejetih sredstev, tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od dneva prejema sredstev do vračila (4. odstavek 4. člena Pogodbe). Ker je enako in torej pravilno razlagalo Pogodbo že sodišče prve stopnje, očitek pritožnika o zmotni uporabi materialnega prava, ni utemeljen.

10. V nadaljevanju pritožnik sodišču prve stopnje očita, da je zmotno uporabilo načelo enake vrednosti dajatev (8. člen OZ). Iz Pogodbe jasno izhaja, da mora tožena stranka ne glede na razlog prenehanja zaposlitve invalida, tožeči stranki vrniti sorazmerni del sredstev, glede na število dni, ki manjkajo do izteka najkrajšega obdobja trajanja zaposlitve invalida (24. mesecev). Tako že iz Pogodbe izhaja sorazmernost, pa tudi sicer bi kršitev načela enake vrednosti dajatev vplivala na veljavnost Pogodbe samo, če bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo katerega od institutov, v katerih je načelo konkretizirano. Navedeno načelo namreč ni neposredno uporabno, saj 2. odstavek 8. člena OZ izrecno določa kdaj ima kršitev tega načela pravne posledice (npr. čezmerno prikrajšanje, oderuška pogodba,...)(2), pri čemer tožena stranka navedb v tej smeri ni podala, zato s pritožbenimi navedbami o kršitvi načela enake vrednosti dajatev ne more uspeti.

11. Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrditi.

O pritožbi proti sklepu

12. Glede na naravo predmetnega spora, je sodišče prve stopnje najprej izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo po 496. členu ZPP, po napovedi pritožbe pa sodbo s polno obrazložitvijo po 4. odstavku 324. členu ZPP. Pritožnik sodišču očita, da bi lahko izpodbijani sklep o stroških izdalo šele, ko bi bila izdana sodba s polno obrazložitvijo, saj je šele takrat znano katera stranka je uspela. Slednje ne drži. Namen izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo je namreč ravno, da se strankam sporoči odločitev, zato da se nezadovoljna stranka lahko pritoži. Izrek oziroma odločitev je enaka tako pri sodbi s skrajšano obrazložitvijo kot pri sodbi s polno obrazložitvijo.

13. Iz sodbe s skrajšano obrazložitvijo (list. št. 53) izhaja, da je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo oziroma pustilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 26989/2010 z dne 3. 3. 2010 v 1. in 3. odstavku izreka v celoti v veljavi, zaradi česar so bili pogoji za odločanje o stroških postopka na podlagi načela uspeha izpolnjeni. Neutemeljene so zato pritožbene trditve, da bi moralo sodišče z odločanjem o stroških počakati do izdaje sodbe s polno obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP.

14. Glede na navedeno se pritožba zavrne in izpodbijani sklep z dne 20. 6. 2012 v zvezi s popravnim sklepom z dne 3. 7. 2012 potrdi (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Tako sodba VS RS, III Ips 74/2010 z dne 12. 2. 2013. (2) Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, str. 120.