Jedro

Ker je dejansko stanje ostalo nepojasnjeno o tem, kdo je sporno hišo gradil, ali je bila vpisana v zemljiško knjigo in v kakšnih deležih, je bilo treba sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnj v ponovno sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje pred drugim senatom. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva ugotovitev, da sta zapustnik M. T. in njegova žena, t je toženka, skupaj z delom ustvarila skupno premoženje, in sicer hišo na T... 18, ki stoji na parcelni številki 8/5 vl. št. 1900 k.o. S..., pripisane pri vl. št. 1900 k.o. S... in da znaša delež zapustnika 1/2, kar mora toženka priznati in dopustiti, da gre to premoženje v zapustino in dovoliti, da se pri njenem deležu do 1/4 pravice uporabe vknjiži zapustnik, tako da bo v celoti vknjižen do 1/2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje ni sledilo sklepu višjega sodišča in ni izvedlo tega, kar je bilo v sklepu naloženo. Meni, da gre za samovoljno ravnanje sodnika prve stopnje in da je s tem stranka prikrajšana. Sodišče prve stopnje prezre, da je toženkin del pri njenem sinu, B. S., ki je pri nepremičninah vknjižen do 1/2, saj je bilo ugotovljeno, da B. S. sploh ni sodeloval pri gradnji stanovanjsk hiše, ampak je bila le vknjižena njegova pravica uporabe na zemljišču Skupaj sta gradila hišo zakonca T.. Tožniki ne posegajo v zemljiškoknjižno stanje B. S., ki je pridobil le pravico uporabe na parceli, ki pa je nato ni izkoristil za gradnjo, ker pri tem ni sodeloval. Odveč je zaskrbljenost prvostopnega sodišča, kaj bo s toženkinim premoženjem. Toženka je lahko prosto razpolagala brez škod za pokojnega zapustnika. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Treba je pritrditi pritožbenim navedbam, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrača izvajanje dokazov, katere je predlagala tožeča stranka in kar je bilo naročeno že dvakrat v razveljavitvenih sklepih višjega sodišča. Sodišče prve stopnje ponovno sklepa o domnevni lastnini hiše do polovice na B. S., ne da bi zato imelo podlage v spisu. Pri tem se sklicuje na zemljiškoknjižni izpisek pod prilogo B32 in ugotavlja, da gre za takšno družbeno lastnino, ki je na podlagi novega zakona postala lastninska pravica tistih, ki so vknjiženi kot imetniki pravice uporabe. Ker so pri pravici uporabe na parceli vknjiženi E. T. do 1/4 M. T. do 1/4 in polovico na B. S., meni, da je prišlo do vpisa lastninske pravice tudi na iste osebe. Pri tem sodišče prve stopnje, napravi sklep brez opravljenega dokaznega postopka ali nesporno ugotovljenih dejstev, da je do polovice hiše lastnik B. S. in smiselno, da sta lahko zakonca pridobila lastninsko pravico na preostali polovici. Ker je na 1/4 vknjižen zapustnik, po mnenju sodišča prve stopnje zahtevek ne more biti utemeljen. Ker sodbe zarad neopravljenega dokaznega postopka glede sklepov, ki jih naredi sodišč prve stopnje o relevantnih dejstvih, ni mogoče preizkusiti, je bilo treba sodbo razveljaviti in zaradi absolutne bistvene kršitve določb ZPP vrniti v ponovno sojenje (13. točka 2. odstavka 354. člena ZPP/77 in 369. ZPP/77). Treba je torej pritrditi pritožbi, da je nekorektno postopanje sodišča prve stopnje v delu, ko ni sledilo napotkom sodišča druge stopnje in ni opravilo dokaznega postopka tako, kot je bilo naloženo. Sodišče prve stopnje mora ugotoviti relevantna dejstva, kot je bilo naloženo v razveljavitvenem sklepu, nato pa ponovno razsodi in le pri odločanju ni vezano na razveljavitveni sklep. Zato se je pritožbeno sodišče moralo opreti na določbe 371. člena ZPP/77 in odrediti, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom. V obravnavi postopka bo najprej treba razčistiti, ali in kdo je vpisan v B listu zemljiške knjige kot lastnik hiše. Če je res do polovice vpisa B. S., bo treba ugotoviti, na podlagi česa je prišlo d vpisa v zemljiško knjigo. Tožeča stranka namreč zatrjuje, da je na originaren način pokojni zapustnik pridobil lastninsko pravico na polovici hiše zahteva manjkajočo četrtino. Trditev na podlagi tožene stranke pa je, da je v celoti hišo zgradila tožena stranka in pri tem ne omenja, da bi sin B. S. sodeloval pri gradnji. Če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da je gradnja na podlagi dogovora potekala tako, da so pri gradnji sodelovali vsi trije in bi se torej tožbeni zahtevek nanašal na delež B. S., gre lahko za nujno, enotno sosporništvo, in če B. S. v pravdo ne bo vstopil, bo treba tožbeni zahtevek zavrniti. Če pa hiša ni vpisana v zemljiško knjigo (iz zemljiškoknjižnih izpiskov sledi, da so vpisana le zemljišča in ne hiša), bo treba ugotoviti, kako je gradnja potekala in kdo je hišo zgradil. Tožeča stranka namreč zatrjuje, da je šlo za nakup montažne hiše. Treba bo tudi upoštevati, da je tožena stranka sklepala z zapustnikom darilno pogodbo. Zato bo treba upoštevati časovni potek dogodkov, ugotoviti kdo je gradil hišo in na čigavem zemljišču. Izrek o stroških temelji na določbi 166. člena ZPP/77.