Jedro

Strokovnih ugotovitev izvedenca, na katerih temelji odločitev sodišča, pritožba niti ne izpodbija, temveč navaja nove razloge in okoliščine, ki so se očitno pojavile šele po izdaji izpodbijanega sklepa (pritožba ne zatrjuje, da bi že v času pred izdajo izpodbijanega sklepa vedeli za rezultate laboratorijskih preiskav na prepovedane droge, tega izvida tudi ne priloži). Ker pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede na okoliščine v času, ko je prvostopenjsko sodišče izpodbijani sklep sprejelo, novih dejstev, ki so nastopila šele pozneje, ne more upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnega udeleženca A. A. odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, ker je ugotovilo, da se je njegovo zdravstveno stanje izboljšalo in zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom ni več nujno potrebno.

2. Zoper sklep se pritožuje pooblaščenec – odvetnik nasprotnega udeleženca in navaja, da je 17. 7. 2020 prejel elektronsko sporočilo matere nasprotnega udeleženca, v katerem le-ta sporoča, da nasprotni udeleženec še ni stabilen in naj zato ostane na zaprtem oddelku. Tudi po telefonu mu je sporočila, da se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca poslabšalo. Ker je naloga pooblaščenca skrb za pravice in zaščito nasprotnega udeleženca, vlaga pritožbo. Iz pritožbi priloženega elektronskega sporočila matere nasprotnega udeleženca B. A. z dne 16. 7. 2020 izhaja, da naj bi pri nasprotnem udeležencu s testiranjem urina sploh ne našli nobenih prepovedanih substanc, torej ne drži, da je vzel kokain, kot je navedel na zaslišanju. Še naprej je neprišteven, ima blodnje in strah, tudi ponoči ne spi. Stanje mu zelo niha, še je prisotna akutna psihoza.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, ko je izdalo izpodbijani sklep (13. 7. 2020), imelo v izvedenem dokaznem postopku vso oporo za odločitev, da niso izpolnjeni pogoji za prisilno zdravljenje po 39. členu Zakona o duševnem zdravju.1

5. Izvedenec, ki je nasprotnega udeleženca pregledal (zaslišalo ga je tudi sodišče), je ugotovil, da je pri nasprotnem udeležencu prisotna sorazmerno dobra uvidevnost glede zdravstvenega stanja, remisija po treh tednih psihotične epizode sicer še ni povsem stabilna, vendar je bolezen v tolikšni meri popustila in pacient je dosegel tolikšno uvidevnost, da lahko nadaljuje z zdravljenjem na »standardnem« (odprtem) oddelku. Teh strokovnih ugotovitev izvedenca, na katerih temelji odločitev sodišča, pritožba niti ne izpodbija, temveč navaja nove razloge in okoliščine, ki so se očitno pojavile šele po izdaji izpodbijanega sklepa (pritožba ne zatrjuje, da bi že v času pred izdajo izpodbijanega sklepa vedeli za rezultate laboratorijskih preiskav na prepovedane droge, tega izvida tudi ne priloži). Ker pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede na okoliščine v času, ko je prvostopenjsko sodišče izpodbijani sklep sprejelo, novih dejstev, ki so nastopila šele pozneje, ne more upoštevati.

6. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in da sodišče prve stopnje tudi ni storilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

7. Zgolj dodatno pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pri prvostopenjskem sodišču opravilo poizvedbe in ugotovilo, da nova dejstva v zvezi z zdravstvenim stanjem nasprotnega udeleženca, ki jih navaja pritožba, niso bila spregledana, saj se že vodi nov postopek za sprejem iste osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorstvom pod opr. št. Pr 629/2020. 1 Uradni list RS, št. 77/2008 in nadaljnji, v nadaljevanju ZDZdr. 2 Uradni list RS št. 73/2007, UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP 3 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.