Jedro

Sodišče prve stopnje je odločalo na prvem naroku za glavno obravnavo in pri tem navedlo, da tožnika ni zaslišalo, ker se naroka ni udeležil in svoje odsotnosti tudi ni opravičil, čeprav je bil na narok vabljen preko svoje pooblaščenke, pri čemer ostalih dokazov ni izvajalo, ker je ocenilo, da niso potrebni za odločitev v predmetni zadevi. Pritožbeno sodišče navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnika osebno vabiti na zaslišanje in ne preko pooblaščene odvetnice, pri čemer pritožbeno sodišče izrecno navaja, da 258. člen ZPP v drugem odstavku določa, da se zasliši samo ena stranka, če druga stranka noče izpovedati, ali če se ne odzove pisnemu vabilu, česar pa v obravnavani zadevi ni bilo. Sodišče prve stopnje pa bi moralo tožnika opozoriti v osebnem vabilu tudi na posledice njegovega morebitnega neupravičenega izostanka. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče tožnika osebno vabiti in ga tudi zaslišati, saj je tožnik že v tožbi predlagal svoje zaslišanje ali ravnati skladno z določili 258. člena ZPP.

Glede na to, da ZDR-1 ne določa posebne tožbe za izpodbijanje pisnega opozorila, mora sodišče prve stopnje v sodnem postopku, preden odloča o zakonitosti podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, odločiti tudi o tem, ali je bilo pisno opozorilo pred odpovedjo delavcu zakonito podano, in v primeru, če ni bilo, mora sodišče odločiti tudi o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba v izpodbijanem delu se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek: "1. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov tožeči stranki z dne 17. 10. 2016 se kot nezakonita razveljavi.

2. Ugotovi se, da delovno razmerje tožeči stranki pri toženi stranki po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 10. 2009 ni prenehalo, temveč ji še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi za tožečo stranko.

3. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo ni jo z dnem 5. 11. 2016 prijaviti v vsa zavarovanja v delovnem razmerju in ji za navedeno obdobje od 5. 11. 2016 do reintegracije obračunati bruto plačo v znesku 605,97 EUR in razliko od minimalne plače do višine 790,73 EUR bruto, kot če bi tožeča stranka ves ta čas delala, nato pa odvesti in plačati zanjo vse potrebne prispevke in davke, od dneva zapadlosti posameznega davka in prispevka do plačila tudi skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, nato pa ji izplačati neto zneske plač skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsake zapadle plače do plačila. Od reintegracije dalje pa tožeči stranki redno obračunavati bruto plače in ji po odvodu davkov in prispevkov izplačevati neto plače, vse v roku 8 dni pod izvršbo." (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega delovnega spora (II. točka izreka).

2. Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži, da tožniku povrne stroške postopka, oziroma da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu senatu, odločitev o stroških postopka pa pridrži do končne odločitve. Pritožba navaja, da je izpodbijana sodba nezakonita, dejansko stanje je bilo zmotno ugotovljeno, podanih pa je bilo več bistvenih kršitev pravil postopka. Nepravilno je stališče sodišča, da se tožnik ni udeležil glavne obravnave in da svoje odsotnosti ni opravičil. Tožnik je bil v tej zadevi zastopan po pooblaščenki, ki pa je bila v času glavne obravnave dne 10. 4. 2017 zadržana in je opravičila svojo odsotnost ter prosila za preložitev glavne obravnave, sodišče pa na prošnjo ni reagiralo. Sodišče tudi ni upoštevalo pripravljalne vloge, ki jo je posredoval tožnik. Faks je bil poslan pravočasno. Pravne posledice neudeležbe na obravnavi lahko nastopijo šele v primeru, če je vabilo za glavno obravnavo izkazano. Sodišče je zmotno uporabilo določilo 86. člena ZDR-1 glede zagovora delavca pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, tožnik ni odklonil sodelovanja sindikata. Tožena stranka bi morala obvestiti sindikat glede na določilo 42. člena Kolektivne pogodbe časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti. Izpodbijana sodba zmotno v svoji 5. točki obrazložitve razlaga 89. in 110. člen ZDR-1, saj ugotavlja, da je tožnik storil kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1, kar je naklepno kaznivo dejanje, zaradi česar bi morala biti tožniku podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 110. členu ZDR-1, ne pa redna odpoved, ki se lahko poda po 89. členu ZDR-1 v primeru storitve kršitve z nižjo stopnjo krivde od naklepa in hude malomarnosti. Glede ocene izpodbijane sodbe o počutju tožnika in o vplivu njegovega ravnanja na ugled tožene stranke pri poslovnih partnerjih pritožba navaja, da je slednje preuranjeno in protispisno, glede na zdravstveno dokumentacijo v spisu in glede na to, da niso bile zaslišane priče, zlasti še A.A., kar vse predstavlja kršitev ZPP. Tožnik je v spis vložil zdravstveno potrdilo, iz katerega izhaja, da se sestanka ni mogel udeležiti, vendar ga je izpodbijana sodba upoštevala v nasprotju z načeli poštene obravnave. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi niti izpodbijana sodba ne utemeljujeta, zakaj bi bila očitana kršitev delovnih obveznosti tako resna, da zaradi nje ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Kršitev delovnih obveznosti po ZDR-1 mora biti tako resna, da nadaljevanje dela ni več možno. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Tožnik je vložil pripravljalno vlogo po faksu sredi noči, torej izven delovnega časa sodišča in lahkomiselno domneval, da bo sodišče glavno obravnavo preložilo zjutraj na dan izvedbe glavne obravnave. Določba 86. člena ZDR-1 pravi, da če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo sindikata obvestiti Svet delavcev oziroma delavskega zaupnika. Tožnik si navedeno določilo napačno interpretira, prav tako si napačno interpretira 42. člen Kolektivne pogodbe časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti. Tožnik meni, da bi mu morala biti podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je storil kaznivo dejanje. Takšno stališče je napačno. Sodišče je ocenilo, da iz zdravniškega potrdila B.B. z dne 3. 11. 2016 izhaja, da tožnik nima več težav z zdravljenjem epilepsije, zaradi česar je ocenilo, da je sklicevanje na to bolezen neutemeljeno. Tožnik zmotno meni, da je nedopustno, da se je sodišče spuščalo v oceno dogodka iz februarja 2016, saj ta ni predmet izpodbijane odpovedi. Tožena stranka tožniku ni nikjer očitala, da je storil kaznivo dejanje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče storilo bistvene kršitve iz 8. točke in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 17. 10. 2016 nezakonita in se razveljavi. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje celo na isti strani obrazložilo, da je tožnik dne 16. 11. 2016 vložil tožbo, v kateri navaja, da je prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, pri čemer iz predložene listinske dokumentacije izhaja, da je bila tožniku podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 17. 10. 2016. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj. - ZDR-1) ureja tako redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov kot redno odpoved o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pri čemer za različni odpovedi predpisuje tudi različne pogoje, tako da bi moralo sodišče prve stopnje prvenstveno ugotoviti, ali je tožnik pravilno postavil tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov glede na predloženo listinsko dokumentacijo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče najprej razčistiti s tožnikom, kakšen je njegov tožbeni zahtevek in v nadaljevanju ravnati v skladu z določili ZPP.

7. Iz predloženega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo na prvem naroku za glavno obravnavo in pri tem navedlo, da tožnika ni zaslišalo, ker se naroka dne 10. 4. 2017 ni udeležil in svoje odsotnosti tudi ni opravičil, čeprav je bil na narok vabljen preko svoje pooblaščenke, pri čemer sodišče ostalih dokazov ni izvajalo, ker je ocenilo, da niso potrebni za odločitev v predmetni zadevi. Pritožbeno sodišče navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnika osebno vabiti na zaslišanje in ne preko pooblaščene odvetnice, pri čemer pritožbeno sodišče izrecno navaja, da 258. člen ZPP v drugem odstavku določa, da se zasliši samo ena stranka, če druga stranka noče izpovedati, ali če se ne odzove pisnemu vabilu, česar pa v obravnavani zadevi ni bilo. Sodišče prve stopnje pa bi moralo tožnika opozoriti v osebnem vabilu tudi na posledice njegovega morebitnega neupravičenega izostanka. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče tožnika osebno vabiti in ga tudi zaslišati, saj je tožnik že v tožbi predlagal svoje zaslišanje ali ravnati skladno z določili 258. člena ZPP.

8. Tožniku je tožena stranka podala pisno opozorilo delavcu na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve dne 26. 2. 2016, pri čemer se sodišče povsem napačno opredeli do utemeljenosti pisnega opozorila tožniku in navede, da je tožnik dobil "opomin pred odpovedjo". ZDR-1 ne določa, da mora tožena stranka podati delavcu "opomin pred odpovedjo". ZDR-1 v prvem odstavku 85. člena jasno in nedvoumno določa, da mora delodajalec delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, torej gre za pisno opozorilo in ne opomin pred odpovedjo, kar je tožena stranka tudi pravilno opredelila. ZDR-1 v prvem odstavku 172. člena, ko ureja disciplinsko odgovornost in sankcije, določa, da delodajalec v primeru disciplinske sankcije lahko izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, kot je npr. denarna kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, seveda pa disciplinska sankcija ne sme trajno spremeniti delovno pravnega položaja delavca (v konkretnem primeru je šlo za prenehanje delovnega razmerja). Sodišče prve stopnje tudi v točki 11 obrazložitve povsem nepravilno navede, da je šlo za "opomin", ne pa za pisno opozorilo, kar je tudi sicer pravilno navajala tožena stranka, navedeno pa kaže na to, da sodišče prve stopnje izraz opomin ni uporabilo pomotoma ali iz razloga, ker bi tožena stranka morebiti pisno opozorilo napačno poimenovala, pač pa gre za očitno nepoznavanje osnovnih postulatov delovnopravne zakonodaje.

9. Povsem zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da, ker tožnik pisnega opozorila ni izpodbijal, je to postalo dokončno, ter da zato vsi ugovori v to smer, da je bilo nezakonito, niso predmet obravnave v tem delovnem sporu. Glede na to, da ZDR-1 ne določa posebne tožbe za izpodbijanje pisnega opozorila, mora sodišče prve stopnje v sodnem postopku, preden odloča o zakonitosti podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, odločiti tudi o tem, ali je bilo pisno opozorilo pred odpovedjo delavcu zakonito podano, in v primeru, če ni bilo, mora sodišče odločiti tudi o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Navedeno bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku razčistiti upoštevaje veljavni ZDR-1. 10. Sodišče prve stopnje tudi povsem nekritično zavzame stališče do zdravniškega potrdila tožnikove lečeče zdravnice z dne 3. 11. 2016, iz katerega izhaja, da se je tožnik od 14. meseca starosti zdravil zaradi epilepsije ter da je bil zaradi hude oblike bolezni operiran v C. na Kliniki D., pri čemer je bila operacija izvedena 4. 6. 1991 in je uspela. Zdravniško potrdilo navaja, da je tožnik 8. 10. 2015 kolabiral v službi in ga je sodelavec E.E. našel nezavestnega. Prav tako iz potrdila izhaja, da je bilo tudi E.E. tega dne slabo in da je ugotovil, da so tega dne v zgradbi F. izvajali dela, pri katerih so varili s plinom. Iz potrdila tudi izhaja, da je bil tožnik na delovnem mestu pod hudim psihičnim pritiskom in zaradi preobremenjenosti z delovnimi obveznostmi ni več zdržal in je izgubil oblast nad samim seboj, za kar se je opravičil. Glede na to, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga iz razloga, ker je dne 6. 10. 2016 poslal elektronsko sporočilo pomembni poslovni stranki z neprimerno in žaljivo vsebino, bo moralo sodišče prve stopnje raziskati ali je tožnikova nezavest v službi dne 8. 10. (potrdilo navaja letnico 2015, kar je verjetno napačno in gre za leto 2016, ker ima potrdilo datum 3. 11. 2016) morda povezana z dogodkom, ki ga je tožena stranka tožniku očitala v odpovedi. Tožnik je za razjasnitev navedenega tudi že v tožbi predlagal postavitev izvedenca psihiatra.

11. Sodišče prve stopnje je v točki 5 obrazložitve tudi navedlo, da gre v vsakem primeru za ravnanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja razžalitve po 158. členu Kazenskega zakonika in gre za kršitev delovnih obveznosti, saj so se delavci dolžni vzdrževati vseh ravnanj, ki niso primerna, sploh pa kaznivih dejanj. Poudariti je, da tožena stranka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tožniku ni očitala, da je storil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja razžalitve, pač pa mu je očitala kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in bi moralo sodišče prve stopnje pravilno ugotavljati le kršitve pogodbenih in drugih obveznosti, ki jih je tožena stranka očitala tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

12. Iz navedenega izhaja, da je pritožba utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedene tako procesne kot materialnopravne napake skladno z določili ZPP in ZDR-1 in ugotoviti dejansko stanje ter ponovno odločiti v zadevi.

13. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.