Jedro

Stroški za delavce, ki so dolžnika obveščali, koliko je dolžan, ki so zanj sestavljali obvestila, sestavili predlog za izvršbo, niso tisti materialni stroški, do katerih bi bil upnik upravičen. Pri tem je potrebno upoštevati, da je bil upnik ustanovljen (med drugim tudi) za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin, da je ustanovitelj Republika Slovenija, ki v ta namen tudi zagotavlja sredstva za njegovo delovanje (za plače) iz državnega proračuna (tretji odstavek 13. člena ZJSRS).

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se zavrnilni del III. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

2. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo po predlogu upnika z dne 12. 2. 2014 (I. točka izreka), za izvršitelja določilo izvršitelja MG iz Maribora (II. točka izreka) in dolžniku naložilo, da upniku v osmih dneh povrne izvršilne stroške v višini 1,25 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Proti stroškovni odločitvi iz III. točke izreka, se upnik pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega dela sklepa v smeri pritožbenih izvajanj. Sodišču prve stopnje očita, da je neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za povrnitev materialnih stroškov. Konkretizirano pojasni, kakšni stroški so mu nastali s predmetno izvršbo. Podredno se sklicuje na 216. člen ZPP, ki bi ga sodišče po njegovem moralo uporabiti v obravnavanem primeru. Sodišče bi moralo o stroških postopka odločiti po prostem preudarku, saj bi dokazovanje konkretnih stroškov (fotokopirni papir, strošek tiskanja, strošek tonerja, amortizacija strojne in programske računalniške opreme) bilo nesorazmerno oziroma bi bili ti stroški nastali z dokazovanjem in specificiranjem posameznih postavk bistveno večji od uveljavljanih in priglašenih stroškov. Opozarja na podobnosti njegovega položaja in položaja odvetnikov. Sklicuje se na sodno prakso okrajnih sodišč ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijanega dela sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 istega zakona in 15. členom ZIZ.

5. V izpodbijanem delu sklepa je sodišče prve stopnje odločalo (tudi) o stroških, ki jih je skupaj s predlogom za izvršbo priglasil upnik. Slednji je v predlogu navedel materialne stroške (poštni stroški, telekomunikacijski stroški, stroški fotokopiranja, stroški izdelave predloga za izvršbo …) 20,00 EUR, ki jih mora dolžnik v osmih dneh od prejema sklepa po odmeri sodišča plačati upniku v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je ocenilo, da ker upnik nastalih stroškov, razen stroškov poštnine v višini 1,25 EUR, ni z ničemer izkazal, je predlog za povrnitev le-teh neutemeljen. Takšnemu zaključku pritožbeno sodišče pritrjuje, glede na pritožbena izvajanja pa še dodaja:

6. O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke, v zahtevi pa mora stroške navesti opredeljeno (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Navedeno pomeni, da jih je stranka dolžna v postavljenem zahtevku specificirati po vrsti, kot tudi navesti zneske, ki jih zahteva zanje. Prav tako mora dejstvo nastalih stroškov izhajati iz podatkov spisa oziroma mora stranka predložiti listino, na podlagi katere je mogoče sklepati o utemeljenosti stroškovne zahteve. V celoti mora biti tako upoštevano pravilo povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.

7. V obravnavanem primeru pa je upnik v predlogu za izvršbo zgolj pavšalno navedel, kakšni stroški so mu v postopku nastali, pri čemer kakršnihkoli dokazil za svoje navedbe, z izjemo stroškov poštnine, kateri izhajajo iz priložene pisemske ovojnice, niti ni predložil. Ker upnik dokaznega bremena za materialne stroške, razen za stroške poštnine, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni zmogel, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Do drugačnih zaključkov in ocene ne more pripeljati pritožnikovo konkretizirano navajanje, koliko stroškov mu je v postopku nastalo, saj bi le-te moral, kot je to pojasnjeno že zgoraj, določno opredeliti ter zanje predložiti dokaze že v vlogi, s katero je zahteval njihovo povrnitev (163. člen ZPP). Ob tem je izpostaviti, da stroški za delavce, ki so dolžnika obveščali, koliko je dolžan, ki so zanj sestavljali obvestila, sestavili predlog za izvršbo, niso tisti materialni stroški, do katerih bi bil upnik upravičen. Pri tem je potrebno upoštevati, da je bil upnik ustanovljen (med drugim tudi) za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin, da je ustanovitelj Republika Slovenija, ki v ta namen tudi zagotavlja sredstva za njegovo delovanje (za plače) iz državnega proračuna (tretji odstavek 13. člena Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije; ZJSRS. Sklad namreč varuje z ZJSRS točno določene kategorije ljudi in skrbi za njihove pravice, zato njegovega položaja ne gre enačiti s položajem odvetnikov, ki imajo po Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) tudi pravico do plačila za opravljeno delo.

8. Na podlagi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS vstopi sklad s prehodom terjatve na sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Ker pa ZJSRS ne konkretizira pravice sklada do povračila stroškov postopka, je potrebno pri odločanju o njih upoštevati splošne določbe - določbe ZPP o stroških postopka. Zakonodajalec torej pravice sklada do povračila stroškov ni uredil posebej, kot je to v primeru odvetnikov, zato je upnikovo sklicevanje v pritožbi na določila ZOdvT in primerjanje njegovega položaja s položajem odvetnikov, neutemeljeno.

9. Prav tako je neutemeljeno upnikovo sklicevanje na določbo 216. člena ZPP, saj ta ne ureja pravice strank v zvezi s povračilom stroškov, temveč določa, kako sodišče odloča v primeru, ko ima stranka pravico do odškodnine, do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari, pa se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Ureja torej primere, ko sodišče ugotovi, da je zahtevek po temelju utemeljen, vendar na podlagi predloženih dokazov ni mogoče zanesljivo ugotoviti višine zahtevka (denarnega zneska oziroma količine nadomestnih stvari), do katerega je stranka upravičena oziroma bi bilo to mogoče samo z nesorazmernimi težavami. Pa tudi sicer možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali ugovore (212. člen ZPP).

10. Dodati je, da v slovenskem kontinentalnem pravnem sistemu sodna praksa ni formalen pravni vir. Pri odločanju o več enakih in podobnih primerih se sicer lahko ustvari ustaljena sodna praksa, vendar ker glede stroškov postopka Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije ta še ni enotna, je potrebno upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera posebej ter odločati na tej podlagi. Po Zakonu o sodiščih (ZS) so namreč zavezujoča le (načelna) pravna mnenja Vrhovnega sodišča, in še to zgolj za senate Vrhovnega sodišča, ki so sprejeli določeno mnenje.

11. Glede na vse zgoraj navedeno pritožba upnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in jo v izpodbijanem delu - zavrnilnem delu III. točke izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).