Jedro

Nejasna določila v formularni pogodbi je treba razlagati v korist druge stranke, ki pogodbe ni pripravila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. ... z dne ... in nadaljevalo postopek kot s tožbo (I. točka izreka) ter zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi plačila

1.668.576,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.11.1998 do plačila (II. točka izreka).

Zoper sodbo (II. točko izreka) se je tožeča stranka pravočasno pritožila, uveljavljala je pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom pritožbenemu sodišču, da ji ugodi, prvostopenjsko sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti in toženi stranki naloži tudi plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke.

Tožena stranka, ki je pritožbo prejela dne 10.7.2003, nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v celoti sprejelo razloge sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo ugovore tožene stranke, da Pogodba o prodaji gradbenega stroja z dne 24.4.1998 (A3) ni pričela veljati. Ocenjuje pa, da je odločitev v sporu odvisna : - od razlge 4. točke Dobavnih, prodajnih in pogodbenih pogojev (splošni pogoji), ki so sestavni del Pogodbe o prodaji z dne

24.4.1998, ki za pravdni stranki predstavlja materialno pravo (142. člen ZOR), - in od vprašanja nastopa dejanskega stanu, katerega pravne posledice ta ureja.

V konkretnem primeru po oceni pritožbenega sodišča ni odločilnega pomena pravna narava Pogodbe z dne 24.4.1998, zato so razlogi sodišča prve stopnje v to smer, kot izhaja iz razlogov v nadaljevanju, nepotrebni, pritožbena izvajanja o zmotni kvalifikaciji Pogodbe kot leasing pogodbe pa neupoštevna.

Glede na pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava je po oceni pritožbenega sodišča bistvenega pomena presoja, ali je sodišče prve stopnje pravilno razlagalo 4. točko splošnih pogojev Pogodbe, ki se glasi: "Če se naročilo ne izvrši iz razlogov na strani naročnika, imamo pravico do odškodnine zaradi odstopa v višini najmanj 20%, pri blagu ki ni običajno na trgu ali je izdelano po posebnem naročilu, pa imamo v vsakem primeru dodatno pravico do povrnitve naših celotnih stroškov.

Sporazumno razdrtje pogodbe obvezuje naročnika, da plača odstopno odškodnino v višini 20%. Naročnik nam mora v vseh primerih prenehanja pogodbe vrniti na svoje stroške predmet nakupa, kot tudi vse sestavne dele in opremo".

Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek

99. člena ZOR). Sodišče prve stopnje se je glede na trditve tožeče stranke (pripravljalna vloga z dne 19.6.2001), da je prodajalec odstopil od Pogodbe, ker naročilo ni bilo izvršeno iz razlogov na strani kupca (ta ni prevzel stroja) in da je zato tožeča stranka toženi stranki izstavila bremepis z dne 19.10.1998 za odškodnino v višini 20% dogovorjene cene stroja (A2), soočilo z vprašanjem razlage besedila prvega odstavka 4. točke splošnih pogojev. Sprejelo je interpretacijo, da se v pogodbi določena odškodnina nanaša na situacijo, ko od pogodbe odstopi kupec ali naročnik. Pri tem pa je po oceni sodišča druge stopnje zmotno presodilo, da je navedeno pogodbeno določilo med pravdnima strankama sporno (drugi odstavek 99. člena ZOR), saj tožena stranka njegove spornosti ni uveljavljala.

Pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da navedeno določilo formularne pogodbe, ki ga je bilo dolžno sodišče prve stopnje upoštevati kot materialno pravo, ni jasno. To med drugim potrjujejo tudi navedbe pritožnice, ki ponuja razlago, da sporno določilo formularne pogodbe pomeni dogovor o odstopnini in ne odškodnino, kot je to zapisano v pogodbi.

Nejasna določila v formularni pogodbi je treba razlagati v korist druge stranke, ki pogodbe ni pripravila (100. člen ZOR). Po oceni pritožbenega sodišča je sicer v korist tožene stranke razlaga, ki jo v pritožbi ponuja tožeča stranka. To pa je, da sta pravdni stranki dogovorili odstopnino, torej upravičenje naročnika, da odstopi od pogodbe, če da odstopnino v višini 20% pogodbene cene. Torej enako kot je določeno v drugem odstavku 4. točke splošnih pogojev, ko pride do sporazumne razveze pogodbe. Do izjave tožene stranke, da odstopa od pogodbe, niti do sporazuma o razvezi pogodbe pa glede na trditve tožeče stranke in ugotovitve sodišča prve stopnje ni nikoli prišlo, zato glede na ugotovljeno dejansko stanje niso izpolnjeni pogoji za ugoditev zahtevku za plačilo odstopnine na podlagi 4. točke splošnih pogojev.

Druga v pritožbi ponujena razlaga tožeče stranke, da je treba besedilo "zaradi odstopa" razlagati "zaradi razveze" pogodbe pa je po oceni pritožbenega sodišča v škodo toženi stranki, ker ne predpostavlja izjave nobene od pogodbenih strank, niti sporazumnega razdrtja pogodbe pač pa razdrtje pogodbe po samem zakonu. Taka razlaga nejasnega določila pogodbe pa ni v korist toženi stranki, ker nastopi posledica plačila odškodnine po samem zakonu, brez njene odstopne izjave. Pri čemer tudi določilo o višini odškodnine za tak primer, ki se nanaša nad najmanjši znesek (torej nad 20%) ni v njeno korist, ker je odmera odškodnine, brez določenih elementov za določitev njene višine, prepuščena tožeči stranki. Taka razlaga pa je tudi v nasprotju s samim naslovom sporne 4. točke splošnih pogojev, ki govori o dogovorjeni odškodnini pri sporazumnem razdrtju pogodbe in ne o razdrtju pogodbe na podlagi zakona. Zato je tudi iz navedenega razloga toženi stranki v škodo.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka po pozivu tožeče stranke, da prevzame naročeni gradbeni stroj do 10.9.1998, tega ni prevzela. Na podlagi teh dejstev je ocenilo, da je tožena stranka prišla v zamudo (prvi odstavek 325. člena ZPP) in v nadaljevanju povzelo določila ZOR o pravnih posledicah upniške zamude. Ugotovilo je, da tožena stranka od pogodbe sama z izjavo ni odstopila in da niso bili izpolnjeni pogoji za razvezo pogodbe zaradi upniške zamude tožene stranke.

Ker je pritožbeno sodišče že odgovorilo, da za odločitev o sporni zadevi ni pomembno ali je prišlo do razveze pogodbe po sili zakona, niso pomembne pritožbene trditve o zmotnem stališču sodišča prve stopnje glede pogojev za razvezo Pogodbe zaradi upniške zamude. Za presojo pravilne odločitve zadošča le ugotovitev, da tožena stranka ni podala izjave, da od pogodbe odstopa in da pravdni stranki nista dosegli sporazuma o razdrtju pogodbe. Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da so navedeni razlogi prvostopnega sodišča o tem, v katerem primeru bi lahko prišlo do razveze pogodbe zaradi neizpolnitve ali zaradi neprevzema izpolnitve, v konkretnem primeru nepomembni.

V konkretnem primeru ob razlagi nejasnih določil Pogodbe, kot jih je uporabilo sodišče druge stopnje, niso izpolnjene materialnopravne predpostavke glede dogovorjene odškodnine, ki jih ureja 4. točka Pogodbe. Zato je po oceni pritožbenega sodišča tudi materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo pogodbene odškodnine in zamudnih obresti. S tem pa se izkaže kot nerelevanten tudi očitek pritožnice, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na dejstva, ki med pravdnima strankama niso bila sporna; prav tako pa tudi očitek, da bi moral predsednik senata v okviru načela materialnega procesnega vodstva poskrbeti, da se vsa sporna vprašanja mad pravdnima strankama v pravdi razčistijo.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi neutemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške.