Jedro

Predmet revizije so lahko samo bistvene kršitve določene v 1. in 2. točki prvega odstavka 385. čl. ZPP. V reviziji je treba določno navesti, katera od teh kršitev bi naj bila podana. V danem primeru to ni, zato revizijsko sodišče ni ugotavljalo, ali je podana katera bistvena kršitev določb ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti tožnikove razporeditve z del in nalog vlakovnega odpravnika v I. na dela in naloge prometno-transportnega odpravnika v I. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožnikovo pritožbo. Sodišče druge stopnje v izpodbijani odločbi navaja, da je tožnik pristal na razporeditev, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, razen tega pa je razporeditev bila izvedena v skladu z delovnimi potrebami, in na dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, kar je odločilno za zakonitost razporeditve.

V reviziji, ki jo je tožnik vložil po svoji pooblaščenki, uveljavlja bistvene kršitve postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V delu revizije, ki se nanaša na navedeno drugostopno odločbo SP 545/82, navaja, da bi naj obe sodišči napačno uporabili materialno pravo, ker je bil tožnikov pristanek za razporeditev zgolj začasen. Razporeditev je sicer ustrezala tožnikovi strokovni izobrazbi, vendar pa bi naj vplivala na njegovo zdravje. Sodišče se ne bi smelo opreti le na izvid izrednega zdravniškega pregleda, ampak bi moralo angažirati izvedenca medicinske stroke, ki bi podal mnenje, ali je tožnik sposoben za opravljanje del, na katera je bil razporejen. Sodišči pa tudi nista ugotavljali, ali so res bile podane delovne potrebe za razporeditev. Tožnik predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji in odločbi obeh sodišč razveljavi.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku je revizija bila dostavljena Državnemu javnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato zakon točno določa, kdaj se jo lahko vloži, iz kakšnih razlogov ter v kakšnem obsegu revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodno odločbo (386. člen zakona o pravdnem postopku). Zakon izrecno določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena zakona o pravdnem postopku). Sodišče to poudarja zato, ker se tožnikove navedbe v reviziji nanašajo tudi na dejansko stanje.

V času tožnikove razporeditve na dela in naloge prometno - transportnega odpravnika, z odločbo o razporeditvi z dne 6.6.1980, je veljal zakon o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78), ki je v 43. členu določal, da ima delavec pravico in dolžnost opravljati dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, za katera je sklenil delovno razmerje. Po istem zakonskem določilu je med trajanjem delovnega razmerja delavec lahko bil razporejen na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki je ustrezala njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Razporejanje delavcev se je opravljalo na podlagi ugotovljenih delovnih potreb. Ni sporno, da so dela in naloge "prometno-transportnega odpravnika" ustrezala tožnikovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, to izhaja tudi iz revizijskih navedb. Zakon pa ni zahteval soglasja delavca k razporeditvi. Tožnikova razporeditev je torej bila izvršena v skladu z zakonom in sta obe nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta tožnikov zahtevek za razveljavitev razporeditve zavrnili kot neutemeljen.

Ostale revizijske navedbe se nanašajo na dejansko stanje, ki pa ni predmet revizije, kot je že navedeno. Tožnik pa tudi ne navaja, katero bistveno kršitev zakona o pravdnem postopku bi naj sodišče zagrešilo. Predmet revizijske presoje so lahko samo bistvene kršitve določene v 1. in 2. točki 1. odstavka 385. člena zakona o pravdnem postopku. V reviziji je treba določno navesti, katera od teh kršitev bi naj bila podana. V danem primeru to ni, zato revizijsko sodišče ni ugotavljalo, ali je podana katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Pri tem revizijsko sodišče opozarja na določbo 3. odstavka 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94), ki določa, da če je revizija vložena po 1. odstavku tega člena, revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe zakona o pravdnem postopku je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).