Jedro

Za presojo vpliva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno stanje izvršilnega postopka v trenutku začetka stečajnega postopka, saj v tem trenutku po samem zakonu nastopijo posledice, kot jih predvideva 132. člen ZFPPIPP. Ker je bil v predmetnem izvršilnem postopku ob začetku stečajnega postopka sklep o domiku nepremičnine kupcu nedvomno že razglašen, pogoji za prekinitev izvršilnega postopka niso bili izpolnjeni. Pri tem pa je opozoriti, da zakon v primeru, ko kateri izmed naslednjih najboljših ponudnikov pristane na položitev kupnine, niti ne predvideva novega sklepa o domiku, saj je slednji v takem primeru potreben zgolj zato, da se zagotovi identiteta kupca, navedenega v sklepu o domiku in v kasneje izdanem sklepu o izročitvi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice na kupca v zemljiški knjigi. Tudi v tem primeru se šteje, da je bila nepremičnina prodana z višanjem ponudb na javni dražbi. Javna dražba - in posledično prodaja - pa je bila v obravnavanem primeru opravljena pred začetkom stečajnega postopka in do tedaj tudi ni bila razveljavljena. Ob upoštevanju vsega navedenega tako začetek stečajnega postopka nad dolžnikom nima vpliva na predmetni izvršilni postopek.

Sodišče lahko kupca, ki je edini upnik, oprosti položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Upnica v tem postopku ni edini upnik, poleg tega pa niti ni predlagala, da jo sodišče oprosti plačila kupnine. Prav tako za odločitev o domiku in izročitvi niso relevantne navedbe upnice o njenem slabem zdravstvenem stanju.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožba upnice A. A. se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Pritožnica A. A. sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, upniki pa stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka 1/2 nepremičnine ID znak X, prej last dolžnika B. B., izročilo kupcu F. d.o.o. in v točki 2 odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani pri 1/2 nepremičnine ID znak X, prej last dolžnika B. B., vpiše lastninska pravica na družbo F. d.o.o. in v točki 3, da se bodo po pravnomočnosti tega sklepa pri 1/2 nepremičnine ID znak X, prej last dolžnika B. B., izbrisale pravice oziroma zaznambe z naslednjimi ID: ...

2. Zoper sklep se pritožuje upnica A. A. (v nadaljevanju upnica) po pooblaščenki zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka v skladu s 338. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je z izpodbijanim sklepom sodišče sklenilo, da se 1/2 nepremičnine ID znak X izroči kupcu F. d.o.o., s čimer se upnica ne strinja. Navaja, da v tem izvršilnem postopku ni predlagala, da se pozove na plačilo kupnine naslednjega kupca, prav tako s tem ni soglašala in je predlogu izrecno nasprotovala, zato bi sodišče, v skladu z določbo 191. člena ZIZ, moralo prodajo s sklepom razveljaviti in določiti novo prodajo. Prav tako sodišče ni odločilo o predlogu upnice, podanem na naroku, da se je oprosti plačila položitve kupnine do višine zneska, ki bi ji pripadal po sklepu o poplačilu. Sodišče ni upoštevalo določb o prodaji nepremičnine in je kršilo postopek prodaje, ko ni razveljavilo prodajo in razpisalo novo prodajo in ni odločilo vsaj pred pozivom naslednjega kupca k položitvi kupnine, o njenem predlogu oprostitve plačila kupnine in o njenem nasprotovanju, da se k položitvi kupnine pozove naslednji kupec. Upnica je imela hude zdravstvene težave, toda o svojem zdravstvenem stanju ni želela nikogar obveščati, saj gre za njeno osebno stanje in pravico, zato je menila, da bo zmogla te težave prebroditi in pravočasno poravnati kupnino za nepremičnino, ki je predmet prodaje v tem postopku. Žal se je zdravstveno stanje po dražbi 20. 3. 2018 poslabšalo, o čemer pa ni želela obvestiti svoje pooblaščenke in sodišče. Upnica meni, da je izročitev kupcu F. d.o.o., ne glede na izvedeno plačilo neutemeljeno in nedopustno, ker se ji dejansko ni omogočil nakup nepremičnine, saj je čakala na odločitev ali vsaj obvestilo sodišča o možnosti ali nemožnosti poravnave kupnine, kot je predlagala ali da se razpiše nova dražba. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in prodaje nepremičnine kupcu in priglaša pritožbene stroške.

3. Zoper sklep se pritožuje tudi dolžnik po stečajnem upravitelju, pri čemer najprej sodišče obvešča, da je bil nad dolžnikom, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani St 000 z dne 24. 8. 2018 začet postopek osebnega stečaja, na predlog dolžnika z dne 20. 8. 2018. Za stečajnega upravitelja je imenovan stečajni upravitelj C. C. Pritožnik opozarja na določbe 2. in 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP v povezavi s 1. točko četrtega odstavka tega člena ZFPPIPP, po katerih začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek izvršilnega postopka, vendar le v primeru, če bi bila v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, pri čemer se v primeru nepremičnin šteje, da je bila prodaja opravljena, če je bil pred začetkom stečajnega postopka razglašen sklep o domiku nepremičnine kupcu. V tem primeru sklep o domiku nepremičnine kupcu F. d.o.o. ni bil razglašen pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikom B. B. Razen tega stečajni upravitelj meni, da je vrednost nepremičnine, ki je predmet prodaje bistveno višja od dosežene prodajne cene v izvršilnem postopku. Poleg navedenega ZFPPIPP, kot enega izmed temeljnih načel v 227. členu, določa načelo koncentracije, skladno s katerim mora upnik vse terjatve do dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v razmerju do dolžnika uveljaviti samo v stečajnem postopku in po pravilih stečajnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in prodajo nepremičnine.

4. Upnik D. d.o.o. v odgovoru na pritožbo dolžnika predlaga njeno zavrnitev in navaja, da je odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu pravilna ob upoštevanju določb 1. točke četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Dne 20. 3. 2018 je bila opravljena druga javna dražba predmetnih nepremičnin in ker najboljši dražitelj ni plačal kupnine, je bi na predlog upnikov pozvan naslednji najboljši dražitelj, družba F. d.o.o., ki je privolil v plačilo kupnine in jo v roku tudi plačal. Po izdaji sklepa o domiku predmetne nepremičnine pa je bil zoper dolžnika začet postopek osebnega stečaja, pri čemer so vplivi začetka postopka zaradi insolventnosti na začetke postopke izvršbe in zavarovanja določeni v 132. členu ZFPPIPP. Oba pogoja iz 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP sta bila izpolnjena, saj je upnik v predmetnem izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico na nepremičnini v lasti dolžnika pred začetkom stečajnega postopka, prav tako je bila do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja predmetne nepremičnine, ki je predmet ločitvene pravice, pri čemer je bil sklep o domiku izdan 21. 8. 2018, torej pred začetkom postopka osebnega stečaja dolžnika 24. 8. 2018. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. V odgovoru na obe pritožbi upnik E. d.d. po Odvetniški družbi X o.p., d.o.o. predlaga njuno zavrnitev kot neutemeljene. Navaja, da je na podlagi četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP določeno, da velja, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja, če je bil pri prodaji nepremičnine razglašen sklep o domiku nepremičnine kupcu.1 Sklep o domiku je naslovno sodišče v predmetni zadevi izdalo že 21. 8. 2018, kar pomeni, da je bil sklep o domiku razglašen 21. 8. 2018 in je bila nepremičnina prodana pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki se je začel 24. 8. 2018, ko je sodišče izdalo sklep o začetku postopka, kot izhaja iz Oklica Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 24. 8. 2018. Prodaja nepremičnine v predmetnem postopku je bila opravljena pred začetkom postopka osebnega stečaja, zato začetek stečajnega postopka na predmetni izvršilni postopek ne vpliva. Sodišče, na podlagi 179. člena ZIZ, ugotovi vrednost nepremičnine s sklepom. Zoper sklep se pritoži poleg dolžnika lahko tudi vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo. Na podlagi 181. člena ZIZ pa se v odredbi o prodaji posebej opozori na možnost, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku. Kot izhaja iz zapisnika druge javne dražbe z dne 20. 3. 2018 nobena od strank ni vložila predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine. Opustitev pravočasne podaje pripomb vpliva na to, da se štejejo kasneje podane pripombe v okviru pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine za nedovoljene pritožbene novote,2 zato je pritožba dolžnika glede vrednosti nepremičnine prepozna in s tem nedovoljena. Prav tako je neutemeljena pritožba upnice, saj je imela upnica v okviru predmetnega postopka dvakrat možnost položiti kupnino in obakrat kupnine ni plačala oziroma položila. Navedbe upnice, da ni predlagala, da jo sodišče pozove na plačilo kupnine oziroma da s tem ni soglašala in je predlogu celo nasprotovala, pa je nesmiselna in nepotrebna. Na podlagi drugega odstavka 191. člena ZIZ lahko sodišče oprosti kupca, ki je edini upnik, položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. V predmetnem postopku je upnikov več, zato do oprostitve položitve kupnine ne more priti. Upnica je imela na drugi javni dražbi 20. 3. 2018 pooblaščenca, ki se je dražbe udeležil v njenem imenu. Sodišče je pooblaščenca izrecno opozorilo, da ga lahko kaznuje z denarno kaznijo zaradi zlorabe procesnih pravic, saj je upnica že na prvi javni dražbi kupila predmetno nepremičnino, pa potem ni v roku pravočasno položila kupnine, zaradi česar je sodišče moralo razpisati drugo javno dražbo 20. 3. 2018. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da upnica ni pravočasno priložila kupnine, zato je sodišče na podlagi tretjega odstavka 191. člena ZIZ pravilno in zakonito pozvalo upnika F. d.o.o. kot drugega najboljšega ponudnika na plačilo kupnine. Upnik je prepričan, da upnica A. A. s svojimi dejanji samo zavlačuje predmetni postopek in dejansko nikoli ni imela namena kupiti predmetne nepremičnine. Na obeh dražbah je kot najboljši kupec kupila nepremičnino, nikoli pa ni pravočasno v roku položila kupnine. Omenjanje in sklicevanje na slabo zdravstveno stanje v svoji pritožbi ne nosi nobene teže oziroma ne more biti olajševalna okoliščina za nepoložitev kupnine. V kolikor bi resnično imela namen predmetno nepremičnino kupiti, bi iz previdnosti pravočasno položila kupnino in čakala na odločitev sodišča glede oprostitve plačila kupnine oziroma vračila le-te. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Upnik in kupec F. d.o.o. v odgovoru na pritožbo zoper sklep o izročitvi predlaga zavrnitev pritožbe stečajnega upravitelja, saj pritožba ni utemeljena in ni podlage za prekinitev izvršilnega postopka. Pravilna je navedba, da je bil dne 24. 8. 2018 začet postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, vendar to v danem primeru ni razlog za prekinitev izvršilnega postopka, saj je bila prodaja premoženja že izvedena in so izpolnjeni pogoji po 1. točki četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Tudi za dolžnika ni sporno, da so upniki pridobili ločitveno pravico, prav tako je bila izvedena prodaja premoženja, saj je bil že pred začetkom stečaja razglašen sklep o domiku nepremičnine. Sodišče je sklep o domiku razglasilo na dražbenem naroku 20. 3. 2018 in o tem izdalo poseben sklep 21. 3. 2018. Potem, ko kupec A. A. ni položila kupnine, pa je sodišče junija 2018 o tem obvestilo ostale upnike in jih pozvalo naj sporočijo ali naj sodišče drugega in naslednje upnike pozove k plačilu kupnine. Upnik F. d.o.o. je izrecno predlagal naj sodišče pozove na plačilo kupnine drugega oziroma najboljše kupce z vlogo s 14. 6. 2018. Sodišče je s sklepom z dne 11. 7. 2018 pozvalo drugega najboljšega ponudnika F. d.o.o. k plačilu kupnine, ki je 10. 8. 2018 poravnal celotno kupnino, vse v skladu s sklepom sodišča z dne 11. 7. 2018, nakar je bil dne 21. 8. 2018 izdan sklep o domiku nepremičnine novemu kupcu. Tako razglasitev sklepa o domiku 20. 3. 2018, kot tudi izdaja novega sklepa 21. 8. 2018, časovno datirata pred začetkom stečajnega postopka 24. 8. 2018. Sodišče je v dani situaciji postopalo v skladu s tretjim odstavkom 191. člena ZIZ. Merodajen je zlasti sklep o domiku, razglašen 20. 3. 2018. Vsa dejanja prodaje nepremičnine so bile izvedene v okviru iste javne dražbe, ki se je vršila 20. 3. 2018.3 Glede na to ni dvoma, da je bila do dne začetka stečajnega postopka že izvedena prodaja premoženja, v skladu s četrtim odstavkom 132. člena ZFPPIPP in sklep o domiku nepremičnine razglašen in podlage za prekinitev izvršilnega postopka ni. Glede na to so tudi pritožbene trditve o prenizko doseženi ceni, nepomembne, pa tudi povsem pavšalne. Glede pritožbe upnice A. A. pa ni res, da bi sodišče moralo dražbo razveljaviti, saj je postopalo v skladu s 191. členom ZIZ. Na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje je pozvalo na plačilo kupnine drugega kupca, ki je v to privolil in poravnal kupnino. Dejstvo je, da A. A. kupnine ni položila, prav tako kupnine ni položila po predhodni javni dražbi 16. 9. 2017 in je bila dražba zato razveljavljena. Upnica zgolj zlorablja svoje pravice,4 medtem ko oprostitev plačila kupnine s strani A. A. ni bila predlagana, saj je bila predlagana le oprostitev varščine, čemur je bilo ugodeno. Glede na zakonsko določbo drugega odstavka 191. člena ZIZ ni podlage za oprostitev plačila kupnine, saj A. A. ni edini upnik. Navedbe o zdravstvenih težavah pritožnice so pavšalne, neizkazane in nepreizkusljive in pritožnica sama navaja, da o tem ni hotela nikogar obveščati, sicer pa gre za pravno nepomembne trditve. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v zvezi s 15. členom ZIZ – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

O pritožbi dolžnika

9. Skladno z določbo 3. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek izvršilnega postopka, če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je predmet te ločitvene pravice. Pri tem velja, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečaja postopka opravljena prodaja premoženja, če je bil pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe pri prodaji nepremičnine razglašen sklep o domiku nepremičnine kupcu (1. točka četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP).

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tako razglasitev sklepa o domiku 20. 3. 2018, kot tudi izdaja novega sklepa 21. 8. 2018, časovno datirata pred začetkom stečajnega postopka 24. 8. 2018. V obravnavanem primeru je namreč sodišče prve stopnje domaknilo ½ nepremičnine v lasti dolžnika, kupcu F. d.o.o., potem ko je bil predhodno že razglašen in izdan sklep o domiku,5 vendar kupka ni plačala kupnine in je bil zato sklep o domiku novemu kupcu ponovno izdan 21. 8. 2018, kar pomeni, da je bila predmetna nepremičnina nedvomno prodana pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki se je začel 24. 8. 2018, ko je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.6 Prodaja nepremičnine v predmetnem postopku je bila torej opravljena pred začetkom postopka osebnega stečaja, zato začetek stečajnega postopka na predmetni izvršilni postopek ne vpliva. Pri tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da je bila že na javni dražbi 26. 9. 2017 predmetna nepremičnina prvič domaknjena najboljši ponudnici A. A., ki pa kupnine ni plačala, zato je bila prodaja razveljavljena s sklepom z dne 4. 12. 2017 in nato opravljena nova prodaja za dne 20. 3. 2018, ko je bila nepremičnina ponovno domaknjena najboljši ponudnici A. A. in je bil že takrat razglašen tudi sklep o domiku. Ker kupka nepremičnine kupnine ni plačala v za to določenem roku, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, na predlog ostalih upnikov, v skladu z določbo tretjega odstavka 191. člena ZIZ pozvalo drugega najboljšega ponudnika F. d.o.o., da v postavljenem roku plača kupnino, v višini kot je znašala njegova zadnja najvišja ponudba na dražbi 20. 3. 2018, ki je na ta poziv pristal, zato je sodišče prve stopnje, skladno s 191. členom ZIZ, z izpodbijanim sklepom nepremičnino domaknilo njemu in mu določilo rok za plačilo kupnine.

11. Po stališču višjega sodišča je za presojo vplivov začetka stečajnega postopka nad dolžnikom v predmetni zadevi odločilno stanje izvršilnega postopka v trenutku začetka stečajnega postopka, saj v tem trenutku po samem zakonu nastopijo posledice, kot jih predvideva 132. člen ZFPPIPP. Ker je bil v predmetnem izvršilnem postopku, ob začetku stečajnega postopka, sklep o domiku nepremičnine kupcu nedvomno že razglašen, pogoji za prekinitev izvršilnega postopka (za kar se v pritožbi zavzema dolžnik) niso bili izpolnjeni, temveč je bila podana situacija iz 3. točke tretjega odstavka (v zvezi s 1. točko četrtega odstavka) 132. člena ZFPPIPP. Pri tem pa je opozoriti, da zakon v primeru, ko kateri izmed naslednjih najboljših ponudnikov pristane na položitev kupnine, niti ne predvideva novega sklepa o domiku,7 saj je slednji v takem primeru potreben zgolj zato, da se zagotovi identiteta kupca, navedenega v sklepu o domiku in v kasneje izdanem sklepu o izročitvi (192. člen ZIZ), ki je podlaga za vpis lastninske pravice na kupca v zemljiški knjigi. Tudi v tem primeru se šteje, da je bila nepremičnina prodana z višanjem ponudb na javni dražbi (183. in 189. člen ZIZ), kot je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje, upoštevajoč pri tem kot najvišjega ponudnika, ki mu sodišče domakne nepremičnino tistega, ki je pripravljen položiti kupnino (drugi in tretji odstavek 189. člena v zvezi s tretjim odstavkom 191. člena ZIZ). Javna dražba - in posledično prodaja - pa je bila v obravnavanem primeru opravljena pred začetkom stečajnega postopka in do tedaj tudi ni bila razveljavljena. Ob upoštevanju vsega navedenega tako začetek stečajnega postopka nad dolžnikom po presoji višjega sodišča nima vpliva na predmetni izvršilni postopek.

O pritožbi upnice A. A. 12. V zvezi s pritožbeno navedbo o ponovni ugotovitvi vrednosti nepremičnine je sodišče prve stopnje, v skladu z določbo 181. člena ZIZ, že v odredbi o prodaji posebej opozorilo na možnost, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku. Kot izhaja iz zapisnika druge javne dražbe z dne 20. 3. 2018, nobena od strank ni vložila predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, zato so te pritožbene navedbe neutemeljene, prav tako navedbe upnice glede predloga za oprostitev plačila kupnine. Na podlagi drugega odstavka 191. člena ZIZ lahko sodišče oprosti kupca, ki je edini upnik, položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Upnica v tem postopku ni edini upnik, poleg tega pa niti ni predlagala, da jo sodišče oprosti plačilo kupnine,8 prav tako za odločitev o domiku in izročitvi niso relevantne pritožbene navedbe upnice o njenem slabem zdravstvenem stanju.

13. Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnica, kar na dveh opravljenih dražbah, potem ko jo je sodišče prve stopnje oprostilo plačila varščine v tej izvršilni zadevi, aktivno sodelovala kot potencialni kupec na dražbi z višanjem ponudb, nakar ji je bila tudi domaknjena predmetna nepremičnina. Ker upnica kot kupka v roku ni plačala kupnine, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, v skladu z določbo tretjega odstavka 191. člena ZIZ tako, da je na predlog ostalih upnikov in glede na okoliščine prodaje, pozvalo na plačilo kupnine drugega oziroma naslednjega najboljšega kupca (v konkretnem primeru upnika F. d.o.o.), ki je v plačilo kupnine privolil in podal izjavo iz četrtega odstavka 189. člena ZIZ. Ker je kupec v roku poravnal kupnino, so izpolnjeni vsi pogoji za prodajo predmetne nepremičnine kupcu, na kar nima nobenega vpliva dejstvo, da je upnica, ki kupnine ni plačala, temu nasprotovala, zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

14. Tudi po oceni pritožbenega sodišča iz dejanj upnice na obeh opravljenih dražbah, ko je bila nepremičnina, ki je predmet prodaje, obakrat domaknjena njej kot najboljšemu ponudniku, pa kupnine obakrat ni plačala, ne izhaja resen namen nakupa nepremičnine. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu obrazložilo in jo je mogoče preizkusiti, pritožbeno sodišče pa le še dodaja, da se izvršilni postopek vodi na predlog in v interesu upnika, ki je sam dolžan skrbeti za zavarovanje svojih pravic in interesov v postopku, zato ZIZ od njega terja tudi določeno aktivnost, ki jo je na obeh prodajnih narokih upnica sicer izkoristila, potem pa od prodaje odstopila. Izpodbijana odločitev o izročitvi predmetne nepremičnine kupcu je tako pravilna in zakonita9 in ker višje sodišče tudi ni našlo kakšnih uradno upoštevnih kršitev (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Ker upnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upniki, ki so podali odgovore na pritožbo, sami krijejo stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni obligatorna vloga in v konkretnem primeru tudi niso prispevali k odločitvi (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Tako tudi VSL sklep III Ip 849/2016 z dne 18. 5. 2016. 2 VSK sklep II Ip 237/2016 z dne 8. 7. 2016. 3 Enako pravno stališče je sodišče zavzelo v identični situaciji v zadevi VSL sklep II Ip 4046/2015. 4 Kar ji omogoča dejstvo, da je oproščena plačila varščine, saj namena plačila kupnine nima in tudi finančne zmožnosti ne, saj je tudi sama dolžnica in zoper njo teče izvršilni postopek pri tem sodišču In 772/2014 za izterjavo večjega denarnega zneska (26.000,00 EUR s pripadki). 5 Sklep o domiku je bil razglašen na dražbi 20. 3. 2018 in nato še v pisni obliki 21. 3. 2018. 6 Oklic Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 24. 8. 2018. 7 Prim.sklep VSL III Ip 849/2016. 8 Iz zapisnika o javni dražbi 20. 3. 2018 izhaja le njen predlog, da se jo oprosti plačila varščine, o čemer je bilo odločeno na dražbi tako, da jo je sodišče oprostilo plačila varščine. 9 Skladna z določbo 192. člena ZIZ: po izdaji sklepa o domiku in položitvi kupnine je sodišče prve stopnje izdalo sklep, da se nepremičnina izroči kupcu.