Jedro

Toženka se pri svojem zaključku, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh, sklicuje na presojo pravilnosti sodbe sodišča druge stopnje in njene obrazložitve. Takšno stališče pa ni v skladu z definicijo očitno nerazumne zadeve v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, v čem se to očitno nesorazmerje kaže glede na dejansko stanje stvari, prav tako pa tudi ni razvidno oz. ni očitno, da tožnik izrablja možnost za BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1138/2012 z dne 8. 5. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v obsegu vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani V K 63293/2010 z dne 28. 2. 2012. Iz obrazložitve izhaja, da želi tožnik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo sodišča druge stopnje zaradi kršitev določb kazenskega postopka, ker v postopku niso bili izvedeni dokazi, ki jih je predlagal tožnik. Toženka se v celoti strinja z obrazložitvijo sodišča druge stopnje, ki je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo in ugotovilo, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in nima razlogov, da bi podvomil vanjo. Glede na navedeno ugotavlja, da tožnik v postopku zahteve za varstvo zakonitosti nima možnosti za uspeh in je tako dodelitev BPP v tej zadevi na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) nesmiselna.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da toženka pri odločanju ni upoštevala vseh dejstev, zato predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Kot pravilno navaja toženka, se pri presojanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevajo določbe ZBPP, ki v 24. členu kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati (vsebinski pogoj). Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da je ta stranka zlorabila možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe očitno v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavani zadevi se toženka pri svojem zaključku, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu, da se je razumno udeleževati postopka ali vlagati v postopku pravna sredstva, sklicuje na presojo pravilnosti sodbe sodišča druge stopnje in njene obrazložitve.

Po mnenju sodišča takšno stališče toženke ni v skladu z definicijo očitno nerazumne zadeve v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, v čem se to očitno nesorazmerje kaže glede na dejansko stanje stvari, prav tako pa tudi ni razvidno oz. ni očitno, da tožnik izrablja možnost za BPP. Prav tako toženka ne pojasni, v čem je zahteva oz. pričakovanje tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in s pravno podlago oz. z načeli pravičnosti in morale, kot očitno nerazumno zadevo opredeljuje navedeni odstavek. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bil tretji odstavek 24. člena ZBPP napačno uporabljen.

Sodišče je zato po 3. in 4. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V ponovnem postopku bo morala toženka ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na stališče, ki se tiče postopka.