Jedro

Ločitvena pravica predpostavlja, da obstaja zastavna pravica domnevnega ločitvenega upnika v razmerju do stečajnega dolžnika. Zastavna pravica pa ne more obstajati v razmerju do stečajnega lastnika, če stečajni dolžnik sam ni lastnik zastavljene nepremičnine.

Obveznostnopravno razmerje obstaja med toženo stranko (kot upnikom) in pa dolžnikom (v stečaju), zastavna pravica je zgolj stranska pravica k upnikovi terjatvi). Izbris hipoteke in pa izbris zaznambe neposredne izvršljivosti bi lahko zahteval kvečjemu lastnik, če ne obstaja več dolžnikova obveznost.

Izrek

I. Pritožbi zoper točko I.1. izreka se ugodi in se prvostopenjska sodba v tem delu spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi: „1. Ugotovi se, da ne obstaja ločitvena pravica družbe banke X na nepremičninah ID znak 000, ID znak 111, ID znak 222, ID znak 333, ID znak 444, ID znak 555, ID znak 666, ki je pridobljena na podlagi Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV-1552/10 z dne 18. 6. 2010 sklenjenega v notarskem zapisu notarja J. S. in z vknjižbo hipoteke pod dn. št. 19147/2010 (ID pravice: 000) zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Ljubljani z naslednjim opisom: „Terjatev: 3.270.000,00 EUR, tip dospelosti: do odpoklica, dodatni opis: 3.270.000,00, Na podlagi pogodbe o prodaji nepremičnine št. 02/2010 – G. z dne 18. 6. 2010 in notarskega zapisa Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV-1552/10 z dne 18. 6. 2010 se vknjiži hipoteka z naslednjimi podatki o terjatvi, zavarovani s hipoteko: - glavnica 3.270.000,00 EUR, - obrestna mera: šestmesečni EURIBOR s pribitkom 2,85 % letno, - zapadlost glavnice: 31. 12. 2012“.

II. Pritožba zoper točki I.2. in I.3. izreka prvostopenjske sodbe se zavrne in se izpodbijana sodba v teh delih potrdi.

III. Pritožbi zoper točko II.1. izreka se ugodi in se izpodbijana sodba v tem delu razveljavi.

IV. Pritožbi zoper točko II.2. in II.3. izreka se ugodi, izpodbijana sodba se v točkah II.2. in II.3. izreka razveljavi in se v tem obsegu tožba zavrže. V. Pritožbi zoper točko III. izreka prvostopenjske sodbe se ugodi in se prvostopenjska sodba v tem delu spremeni tako, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške prvostopenjskega postopka v višini 45.828,75 EUR v 15 dneh od vročitve te odločbe; če bo tožena stranka zamudila s plačilom tega zneska, bo morala plačati zakonske zamudne obresti.

VI. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 39.686,48 EUR v 15 dneh vročitve te odločbe; če bo tožena stranka zamudila s plačilom tega zneska, bo morala plačati zakonske zamudne obresti.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je postavila glavne in podrejene tožbene zahtevke. Z glavnimi zahtevki je zahtevala:

1. ugotovitev, da ne obstaja ločitvena pravica tožene stranke na sedmih nepremičninah z ID znaki 000-666 (1), ki naj bi bila pridobljena s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve;

2. naložitev izdaje izbrisne pobotnice za izbris hipoteke na teh 7 nepremičninah;

3. naložitev izdaje izbrisne pobotnice za izbris zaznambe neposredne izvršljivosti na teh 7 nepremičninah.

2. O teh zahtevkih je bilo odločeno s točkami I.1. do I.3. izreka prvostopenjske sodbe.

3. S podrejenimi zahtevki je zahtevala: ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala in naložitev izdaje izbrisne pobotnice izbris hipotek in zaznambe neposredne izvršljivosti na teh 7 nepremičninah. O teh zahtevkih je bilo odločeno s točkami II.1. do II.3. prvostopenjske sodbe.

4. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo vse tožbene zahtevke tožeče stranke, in sicer tako glavne, kot tudi podrejene.

5. Zoper prvostopenjsko sodbo je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno odločilo, da naj bi stečajni dolžnik G. d.o.o. do dneva izdaje izpodbijane sodbe postal lastnik nepremičnin. Zmoten naj bi bil tudi sklep prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožeča stranka vložiti izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1, in ne tožbe po 2. odstavku 308. člena ZFPPIPP. Prvostopenjsko sodišče bi moralo poleg tega upoštevati tudi, da sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 1835/2010 ne vsebuje napotitve tožeče stranke na vložitev tožbe na ugotovitev, da predmetna ločitvena pravica tožene stranke ne obstaja. Stanovanja niti na dan izdaje izpodbijane sodbe niti na dan vložitve pritožbe niso v premoženju stečajnega dolžnika G. d.o.o. - v stečaju, zato ločitvena pravica tožene stranke ne more obstajati. V tej konkretni zadevi stečajni dolžnik G. d.o.o. - v stečaju tudi ni zastavitelj stanovanj, saj v zvezi s tem ni sklenil nobenega pravnega posla, katerega pravna posledica bi bil nastanek zastavne pravice na stanovanjih, stečajni dolžnik tudi ni prevzel nobenega dolga družbe V. d.o.o. 6. Tožena stranka je v obširnem odgovoru na pritožbo branila stališča prvostopenjske sodbe. Predlagala je zavrnitev pritožbe.

7. Pritožba zoper točki I.2. in I.3. je neutemeljena, v preostalem delu pa utemeljena.

I. Odločitev o zahtevku na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice (glavni zahtevek pod točko I.1. izreka prvostopenjske sodbe)

8. Tožeča stranka je eden od upnikov G. d.o.o. - v stečaju.

9. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je 7 nepremičnin (v naravi stanovanj) družba G. d.o.o. prodala kupcu V. d.o.o., in sicer 18. 6. 2010 (prilogi B2 in A72).

10. Tožena stranka, ki je banka X, je z V. d.o.o. sklenila kreditno pogodbo, pri čemer je bil V. d.o.o. kreditojemalec. K. d.o.o., ki sicer ni stranka tega postopka, je bil porok in plačnik (priloga B3). Kreditna pogodba je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, v isti obliki pa je bil sklenjen še Sporazum o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ, in sicer v višini 3.270.000,00 EUR. S tem sporazumom je bil postavljen pravni temelj za nastanek hipoteke v korist tožene stranke na 7 nepremičninah. Lastninska pravica v korist V. d.o.o. in hipoteke v korist upnika banke X (v tem postopku tožene stranke) na 7 nepremičninah so bile vknjižene. Obe pogodbi sta bili sklenjeni 18. 6. 2010. Glede vseh teh ugotovitev glej prvostopenjsko sodbo, str. 10 in r. št. 4 na str. 9. 11. Tožena stranka je 3. 10. 2011 odpovedala kreditno pogodbo in zahtevala vrnitev posojenega denarja od V. d.o.o. (priloga A95; prvostopenjska sodba, str. 10).

12. Kasneje, 20. 4. 2011 se je začel stečajni postopek nad G. d.o.o. Tožena stranka (banka X) je v tem stečajnem postopku prijavila terjatve in ločitvene pravice. Stečajni upravitelj je prerekal pogojno ločitveno pravico tožene stranke, tožeča stranka pa ločitveno pravico po podrejenem zahtevku tožene stranke (prvostopenjska sodba, str. 10 spodaj).

13. Za razumevanje te odločitve so bistvene tudi okoliščine v zvezi s stečajem V. d.o.o. V stečaj namreč ni zašla le G. d.o.o., temveč tudi V. d.o.o., in sicer 27. 6. 2012 (opr. št. stečajnega spisa: St 235/2012; prvostopenjska sodba, r. št. 3). V okviru tega stečajnega postopka (torej stečajnega postopka nad V. d.o.o.), se je vodil tudi pravdni postopek z opr. št. Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 4334/2011 (priloga C2, prvostopenjska sodba str. 10). V tem postopku je bila izdana sodba na podlagi pripoznave, s katero se je ugotovilo, da je pravno dejanje stečajnega dolžnika G. d.o.o. - v stečaju, in sicer sklenitev prodajne pogodbe z dne 18. 6. 2010, brez učinka proti stečajni masi in da je tožena stranka v stečajno maso dolžna vrniti 7 nepremičnin. Izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila ta sodba ni naložila in tudi ni ugotovila, da bi bil lastnik teh 7 nepremičnin G. d.o.o. To sodbo je potrdila odločba z opr. št. VSL I Cpg 550/2013 (priloga C4). Prvostopenjska sodba ni ugotovila, da bi bila ločitvena pravica tožene stranke v stečaju V. d.o.o. sploh izpodbijana (2. odstavek 308. člena ZFPPIPP).

14. Pritožba uveljavlja procesne in materialnopravne razloge, zaradi katerih naj bi bila odločitev prvostopenjskega sodišča nepravilna. Med drugim meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče tožbo tožeče stranke v tem postopku zavreči na temelju 1. odstavka 274. člena ZFPPIPP, ker sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 1835/2010 ni vseboval napotitve tožeče stranke na vložitev tožbe na ugotovitev, da ločitvena pravica tožene stranke ne obstaja. Takšen pritožbeni razlog je glede na to, da je tožeča stranka imela pravico do vložitve tožbe na temelju odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cst 258/2012, očitno neutemeljen.

15. Pritožbeno pravno mnenje, da tožena stranka ne more imeti zastavne pravice, ker G. d.o.o. ni osebni dolžnik tožene stranke in ker nikoli ni sama zastavila nepremičnin, je seveda prav tako očitno neutemeljeno. Razlog za to je v 2. odstavku 128. člena SPZ; zastavna pravica se namreč lahko ustanovi tudi za zavarovanje dolga dolžnika, ki ni upnikov osebni dolžnik. Ustanovi se lahko za zavarovanje tujega dolga. Poleg tega je mogoča pridobitev zastavne pravice na nepremičnini na temelju zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ in enako 8. člen ZZK-1), zastavna pravica pa se lahko uveljavlja zoper (vsakokratnega) lastnika, tudi če ta ni tisti lastnik, ki je zastavil nepremičnino (1. odstavek 128. člena SPZ).

16. To pa še ne pomeni, da ni pritožba v tem delu utemeljena. Ločitvena pravica, ki jo je uveljavljala tožeča stranka (1. odstavek 19. člena ZFPPIPP) predpostavlja v tej zadevi, da obstaja zastavna pravica tožene stranke (kot upnika iz kreditne pogodbe) v razmerju do G. d.o.o. - v stečaju. Zastavna pravica pa ne more obstajati v razmerju do G. d.o.o. - v stečaju, če G. d.o.o. - v stečaju sama ni lastnica zastavljene nepremičnine. V tem postopku pa je potrebno odločiti le o ločitveni pravici tožene stranke v stečaju G. d.o.o., in ne o ločitveni pravici v stečaju kakšne druge pravne osebe, na primer V. d.o.o. Ali obstaja ločitvena pravica tožene stranke v stečaju V. d.o.o., pa ni predmet tega postopka in o tem zato pritožbeno sodišče ni odločalo. Prav tako ni predmet tega postopka, ali ima tožena stranka kakšno terjatev do G.d.o.o. - v stečaju. Tudi o tem torej pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno odločati.

17. Sodba prvostopenjskega sodišča utemeljuje svojo odločitev prav na stališču, da je na temelju pravnomočne sodbe (opr. št. Okr. sod. Ljubljana XI Pg 4334/2011, glej r. št. 13) prišlo do prenosa lastninske pravice na 7 nepremičninah na G. d.o.o. - v stečaju. Po mnenju prvostopenjske sodbe je torej novi lastnik 7 nepremičnin prav G. d.o.o. - v stečaju (prvostopenjska sodba, r. št. 6 na str. 11). To pa ne drži. Z omenjeno sodbo (XI Pg 4334/2011) namreč V. d.o.o. ni bila naložena izstavitev zemljiškoknjižne listine za prenos teh nepremičnin na G. d.o.o. - v stečaju. Upoštevajoč procesna določila 1. odstavka in 2. točke 4. odstavka 277. člena ZFPPIPP takšnega (povračilnega) zahtevka ni več mogoče iztožiti. To pa pomeni, da G. d.o.o. - v stečaju niti ne more (več) postati lastnica 7 nepremičnin, saj se lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vknjižbo (49. člena SPZ). Lastnik 7 nepremičnin je torej še naprej V. do.o. - v stečaju.

18. Ker G. d.o.o. - v stečaju v času začetka stečajnega postopka niti kasneje ni postala lastnik 7 nepremičnin, tudi ne more obstajati ločitvena pravica tožene stranke v razmerju do nje, to je, do G. d.o.o. - v stečaju.

19. Pritožba je torej v tem delu utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in je spremenilo odločbo prvostopenjskega sodišča (5. alineja 358. člena ZPP).

20. Na ostale pritožbene razloge ni bilo potrebno odgovoriti, ker ne vplivajo na izid pritožbenega postopka.

II. Odločitev o zahtevku na izdajo izbrisne pobotnice za izbris hipoteke in za izbris zaznambe neposredne izvršljivosti (glavni zahtevek pod točkama I.2. in I.3. izreka prvostopenjske sodbe)

21. Tožeča stranka je z glavnima zahtevkoma zahtevala tudi izdajo izbrisne pobotnice za izbris hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti.

22. Obveznostnopravno razmerje obstaja med toženo stranko (kot upnikom) in pa dolžnikom (V. d.o.o. - v stečaju), zastavna pravica je zgolj stranska pravica k upnikovi terjatvi (1. odstavek 128. člena SPZ). Izbris hipoteke in pa izbris zaznambe neposredne izvršljivosti bi lahko zahteval kvečjemu lastnik, če ne obstaja več dolžnikova obveznost. 23. Ker pa G d.o.o. - v stečaju ni lastnik, ne more zahtevati izbrisa hipoteke in zaznambe, niti tega ne more zahtevati tožeča stranka v njeno korist. Izbris hipoteke in zaznambe se namreč nanaša na pravni položaj drugih pravnih oseb (V. d.o.o. in banke X.), s katerimi niti tožeča stranka, niti G. d.o.o. nima takšne pravne povezave, da bi lahko z uspehom uveljavljala oba postavljena zahtevka.

24. Prvostopenjsko sodišče je torej odločilo v stvari sami pravilno, zato je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo (353. člen ZPP).

III. Odločitev o zahtevku na ugotovitev prenehanja ločitvene pravice (podrejeni zahtevek pod točko II.1. izreka prvostopenjske sodbe)

25. Tožeča stranka je s podrejenim zahtevkom zahtevala, da se ugotovi prenehanje ločitvene pravice. Ker je bilo že z točko I. izreka te sodbe ugotovljeno, da ločitvena pravica ne obstaja, za odločanje o podrejenem zahtevku ni bilo več pravnega temelja. Zato je pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča v tem delu zgolj razveljavilo. O podrejenem zahtevku pa mu ni bilo več treba odločiti (2. odstavek 354. člena v zvezi s 3. odstavkom 182. člena ZPP).

IV. Odločitev o zahtevku na izdajo izbrisne pobotnice za izbris hipoteke in za izbris zaznambe neposredne izvršljivosti (podrejeni zahtevek pod točkama II.2. in II.3. izreka prvostopenjske sodbe)

26. Enaka zahtevka kot pod točkama II.2. in II.3. podrejenega zahtevka sta bila postavljena že v točkah I.2. in I.3. kot glavna zahtevka. O teh dveh zahtevkih (kot sta bila postavljena pod I.2. in I.3.) je torej že tekla pravda, zato o enakih zahtevkih (točki I.2. in I.3.) sodišče ne more odločati še enkrat (12. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Na morebitno procesno kršitev pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Odločitev v točki II.2. in 3. izreka prvostopenjske sodbe je zato pritožbeno sodišče razveljavilo, tožbena zahtevka pod točko II.2. in II.3. pa zavrglo (2. odstavek 354. člena ZPP).

V. Odločitev o stroških prvostopenjskega postopka (točka III izreka prvostopenjske sodbe) in pritožbenega postopka.

27. Tožeča stranka je s svojimi zahtevki uspela delno. Z glavnim tožbenim zahtevkom pod I.1. je uspela, z z njima ozko povezanima zahtevkoma na izdajo dveh izbrisnih pobotnic pa ni. Ne glede na to je tožeča stranka dosegla prevladujoč uspeh. Z odločanjem o zahtevkih pod I.2. in I.3. niso nastali posebni stroški, zato je pritožbeno sodišče presodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti vse njene stroške (2. odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka mora nositi svoje stroške sama (2. odstavek 165. člena in 1. odstavek 154. člena ZPP).

STROŠKI PRVOSTOPENJSKEGA POSTOPKA

28. Tožeča stranka je upravičena do povrnitve stroškov v skladu z določbami ZPP in ZOdvT, in sicer: sodne takse za tožbo v višini 22.725,00 EUR, nagrade za po tar. št. 3100 v višini 9847,50 EUR, nagrade po tar. št. 3102 v višini 9090,00 EUR, in DDV od vsote zadnje navedenih zneskov v višini 22 %. Upravičena je skupaj do povrnitve 45.828,75 EUR. Tožena stranka mora ta znesek plačati v 15 dneh od vročitve te odločbe, sicer se bo znašla v zamudi (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena ZPP). Če se bo znašla v zamudi, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti od tega zneska.

29. Zavrne pa se zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov po tar. št. 6000 (200,00 EUR) in 6001 (150,00 EUR). Zahtevek za povrnitev stroškov po tar. št. 6000 lahko uveljavlja stranka le, če je bilo potrebno izdelati več kot 100 strani (tar. št. 6000 1 b), stroški pa se ne obračunavajo enotno, temveč bodisi po 15 centov/stran, bodisi po 10 centov/stran. Zahtevek tožeče stranke se zavrne zato, ker tožeča stranka svojega zahtevka ni podrobneje opredelila, namreč koliko dokumentov je sploh izdelala in izročila.

30. Za zahtevek po tar. št. 6001 v višini 150,00 EUR pa manjkajo dokazi, da je tožeča stranka takšne stroške sploh imela. Gola trditev pooblaščenke tožeče stranke seveda ne zadošča za povrnitev stroškov.

STROŠKI PRITOŽBENEGA POSTOPKA

31. Tožeča stranka je upravičena do povrnitve sodne takse v višini 25.005,00 EUR, nagrade za pritožbeni postopek po tar. št. 3210 v zahtevani višini, to je 12.024,00 EUR, do povrnitve pavšalnega zneska po tar. št. 6002 v zahtevani višini 10,00 EUR in do povrnitve DDV po tarif. št. 6007 od vsote zadnjih dveh zneskov. Upravičena je skupaj do povrnitve 39.686,48 EUR.

32. Tožena stranka mora ta znesek plačati v 15 dneh od vročitve te odločbe, sicer se bo znašla v zamudi (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena ZPP). Če se bo znašla v zamudi, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti od tega zneska.

33. Tožeča stranka pa ni upravičena do povrnitve 10,00 EUR po tar. št. 6000, saj njeni pritožbi niso bili priložene nobene listine, za katere bi lahko zahtevala povrnitev stroškov.

34. Tožena stranka mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (2. odstavek 165. člena in 1. odstavek 154. člena ZPP).

(1) Te nepremičnine se bodo v nadaljevanju opisovale kot „7 nepremičnin“; ID se ne bo navajala. V naravi gre za stanovanja.