Jedro

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi izostanka tožeče stranke s poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo (fikcije umika tožbe) postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 28. člena ZDSS-1. To določilo je bilo razveljavljeno z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-322/11, ki je začela učinkovati pred pravnomočno odločitvijo v tem sporu. Glede na to, da je bil v tem sporu sklep izdan na podlagi predpisa, ki se ne uporablja, ga je treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe ustavilo postopek (točka I. izreka). Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v znesku 477,96 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila (točka II. izreka). Zoper navedeni sklep se tožnik pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008).

Tožnik uvodoma navaja kakšne so bile odločitve v sodnih sporih, ki jih sam opredeljuje kot tretji, četrti in peti politično in kriminalno motivirani sodni proces. V nadaljevanju tožnik kot šesti tak politični in kriminalno motivirani sodni proces opredeljuje delovni spor v katerem je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep. Navaja, da je 15. 1. 2010 vložil predlog za popravo pomanjkljivega izreka sodbe sodišča prve stopnje I Pd 3312/94 z dne 21. 9. 2006 in ob enem tudi zahteval plačilo terjatev in odškodnine v približnem znesku 8.000,00 EUR, zaradi nadaljevanih kaznivih dejanj tožene stranke. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prezrlo tožnikov predlog za popravo izreka sodbe z dne 21. 9. 2006. Izpodbijani sklep naj bi bil zasnovan na kršitvah človekovih pravic, zakona in kazenskopravne zakonodaje. Z izpodbijanim sklepom naj bi bili pooblaščenki odmerjeni neresnični pravdni stroški. Odvetnica naj bi v odgovoru na tožbo lagala, da je bila tožba vložena zaradi dopolnitve sodbe I Pd 3312/94 z dne 21. 9. 2006. Lagala naj bi tudi, ko je navajala, da je podan nesklepčen tožbeni zahtevek in da naj bi zastaral. Pravni temelj za odškodninsko odgovornost tožene stranke je nastal na podlagi 352. člena Obligacijskega zakona (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001, 40/2007), ko je postala pravnomočna sodba sodišča prve stopnje I Pd 3312/94 z dne 21. 9. 2006. Izpodbijani sklep krši določbo 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), saj je brez pravne podlage in v nasprotju z dokazi štelo, da je tožnik neupravičeno izostal z naroka dne 23. 4. 2012. Sodišču je bil izdan verodostojen zdravniški dokument o upravičeno odsotnosti z naroka dne 23. 4. 2012. Iz poročila limfomskega konzilija A. z dne 23. 4. 2012 izhaja, da je prišlo do izbruha novega malignega obolenja, ki ni bilo v naprej napovedano. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) v zvezi z 1. odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi določbe 2. odstavka 23. člena ZDSS-1, ki določa, da se šteje, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če ne pride na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo. Vendar pa je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-322/11-6 z dne 24. 5. 2012 (Ur. l. RS, št. 43/2012) to določbo razveljavilo. V skladu s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču (ZustS, Ur. l. RS, št. 15/1994 s spremembami) pa se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V tej zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, saj je tožnik zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, zato v tem sporu ni več možno uporabljati določbe razveljavljenega 2. odstavka 28. člena ZDSS-1. Navedeno pomeni, da po objavi citirane odločbe ustavnega sodišča ni več mogoče šteti, da je tožnik umaknil tožbo, zato bo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku moralo odločati po vsebini.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje tožbo obravnavalo po vsebini in po izvedbi tistih predlaganih dokazov, ki jih bo ocenilo kot potrebne, odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Tožnik v pritožbi tudi navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu „prezrlo“ njegov predlog za popravo izreka sodbe sodišča prve stopnje I Pd 3312/94 z dne 21. 9. 2006. V zvezi s tem je potrebno opozoriti, da tožnik šele v pritožbi navaja, da predlaga popravo navedene sodbe prvostopenjskega sodišča, saj je v tožbi na kar dveh mestih navedel, da gre za predlog za dopolnitev pravnomočne sodbe I Pd 3312/94. Tako je v uvodu tožbe pri opredelitvi zadeve navedel, da gre za predlog za dopolnitev pravnomočne sodbe v nadaljevanju pa da predlaga, da se brez odlašanja izda odločba o dopolnitvi izreka sodbe sodišča prve stopnje in navede plačilo razlike odpravnine v neto znesku ter plačilo pavšalne odškodnine v neto znesku. O takšnem predlogu za dopolnitev sodbe oziroma za njeno popravo pa ni mogoče odločiti v tem sporu, temveč kvečjemu v zadevi I Pd 3312/94. Vendar pa je tožnik v zadevi I Pd 3312/94 dne 15. 1. 2010 že vložil identičen predlog za dopolnitev pravnomočne sodbe, ki je bil s sklepom sodišča prve stopnje I Pd 3312/94 z dne 5. 3. 2010 zavržen kot prepozen, kar je nato potrdilo tudi sodišče druge stopnje s sklepom Pdp 397/2010 z dne 25. 5. 2010. Predlog za dopolnitev sodbe je vezan na 15 dnevni prekluzivni rok, poprava sodbe pa je možna kadarkoli. Očitno je, da se je tožnik po prejemu drugostopenjskega sklepa Pdp 397/2010 odločil, da bo predlog za dopolnitev sodbe preimenoval v predlog za popravo sodbe. Vendar pa tožnikov predlog, da se pravnomočna sodba I Pd 3312/94 dopolni tako, da se navede plačilo razlike odpravnine neto zneskov in plačilo pavšalne odškodnine v neto znesku, po svoji vsebini ne pomeni predloga za popravo sodbe. S sklepom o popravi sodbe predsednik senata v skladu s 328. členom ZPP lahko kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Vendar pa v tožnikovem predlogu za drugačno oblikovanje izreka sodbe I Pd 3312/94 nikakor ne gre za takšno popravo napak, temveč gre po vsebini v resnici za (ponoven) predlog za izdajo dopolnilne sodbe. V novem postopku bo sodišče prve stopnje tožnikov predlog za izdajo dopolnilne sodbe oziroma predlog za popravo sodbe izločilo iz tega spisa in o njem odločilo v spisu I Pd 3312/94, seveda v kolikor bo tožnik, kljub ustreznemu materialno procesnemu vodstvu, vztrajal pri predlogu za spremembo izreka pravnomočne sodbe I Pd 3312/94.