Jedro

Tožnica je šele v upravnem sporu dobila priložnost, da uveljavlja razloge, zakaj ni mogla vložiti tožbe v postavljenem roku, namesto, da bi te okoliščine tožena stranka upoštevala že pri uporabi določila 5. odstavka 28. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. Bpp 1034/2014 z dne 19. 1. 2015 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom je tožena stranka ugotovila, da tožnici preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči, ki ji je bila dana na podlagi odločbe Bpp 1034/2014 z dne 25. 8. 2014 oziroma, da je bila upravičenki neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, v kolikor so stroški že nastali in je odločila, da se razreši odvetnik A.A. Organ je s to odločbo tudi odločil, da prosilka ne more več zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v nepravdnem postopku zaradi razdelitve nepremičnine in da bo o višini neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči odločeno s posebnim sklepom.

V obrazložitvi akta je navedeno, da je pristojni organ z odločbo Bpp 1034/2014 z dne 25. 8. 2014 odobril upravičenki redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v nepravdnem postopku zaradi razdelitve nepremičnine in v drugi točki izreka navedene odločbe je bilo upravičenki naloženo, da je dolžna v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe pri pristojnem sodišču vložiti ustrezno tožbo ter o tem v roku 8 dni od vložitve tožbe obvestiti pristojni organ za brezplačno pravno pomoč. V skladu s tretjim odstavkom 28. člena ZBPP lahko pristojni organ za BPP dodelitev brezplačne pravne pomoči veže na določen rok in pogoj. Če prosilka ne izpolni tako določenega roka ali pogoja, ji v skladu s petim odstavkom 28. člena ZBPP preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali. V takšnem primeru prosilka v tej zadevi ne more več zaprositi za brezplačno pravno pomoč, razen če dokaže, da okoliščine za opustitev potrebnih dejanj niso bile na njeni strani. O navedenem je bila prosilka poučena v obrazložitvi odločbe z dne 25. 8. 2014. Pristojni organ za BPP ugotavlja, da je odločba Bpp 1034/2014 z dne 25. 8. 2014 postala pravnomočna 30. 9. 2014, prosilka pa v postavljenem roku ni obvestila pristojni organ o vložitvi ustrezne tožbe. Rok se je iztekel 7. 1. 2015. Ker prosilka ni izpolnila pogoja naloženega z odločbo, ji preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali.

V primeru, da so že nastali stroški v zvezi z izvajanjem dodeljene brezplačne pravne pomoči, bo prosilki naknadno izdana odločba o višini neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči. Tožnica v tožbi pravi, da je na podlagi odločbe z dne 25. 8. 2014 odločbe njen odvetnik A.A. dne 11. 9. 2014 vložil predlog na Okrajno sodišče v Ljubljani. Kopijo predloga ji je poslal z navadno pošto dne 12. 9. 2014, vendar te pošte ni prejela, zato tudi ni vedela, da mora v roku 3 mesecev od pravnomočnosti odločbe vložiti ustrezen predlog in o tem obvestiti pristojni organ za brezplačno pravno pomoč. Če bi pošto prejela, bi to zagotovo storila, ne more pa biti kriva za to, da pošte ni prejela. Meni, da je izpodbijana odločba nezakonita, saj je bil predlog dejansko vložen pravočasno in to še pred pravnomočnostjo odločbe Bpp z dne 25. 8. 2014, ki jo je odvetnik prejel dne 2. 9. 2014. Ker je bil predlog dejansko pravočasno vložen, bi morala odločba Bpp z dne 25. 8. 2014 ostati v veljavi, saj potrebuje odvetnika tudi za nadaljnji postopek, vendar si ga na svoje stroške ne more privoščiti, saj njena pokojnina znaša samo 470 EUR na mesec, kar ne zadošča niti za njeno preživljanje. Opisuje težko življenjsko situacijo, v kateri živi. Glede na slab premoženjski položaj in ker ne ve, če je potrebno plačati takso za to tožbo, prosi za oprostitev plačila sodnih taks v tem postopku, zato prilaga izjavo o premoženjskem stanju in zadnja tri obvestila o prejeti pokojnini. Predlaga odpravo odločbe.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijani akt je izdan na podlagi 5. odstavka 28. člena ZBPP. Po tem določilu, če prosilec ne izpolni roka ali pogoja za vložitev tožbe iz 3. odstavka 28. člena ZBPP, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali. Posledica te ugotovitve, ki je del izreka izpodbijane odločbe, pa je tudi ta, da prosilec v tej zadevi ne more več prositi za brezplačno pravno pomoč, razen če dokaže, da okoliščine za opustitev potrebnih dejanj niso bile na njegovi strani (6. odstavek 28. člena ZBPP). To dokazno breme pa se nanaša na postopek vložitve nove prošnje v isti zadevi, ne pa morebiti na obveznost stranke, da pred potekom roka za vložitev tožbe nujno obvesti pristojni organ, da tožbe ne bo mogla pravočasno vložiti, ali da je ni mogla pravočasno vložiti iz razlogov, ki niso na njegovi strani. Posledice ugotovitve iz 5. odstavka 28. člena ZBPP so za stranko hude: prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči, nezmožnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi in obveznost vrnitve že nastalih stroškov. Za to je še toliko bolj pomembno, da pristojni organ v takih primerih pred izdajo odločbe upošteva procesni standard iz 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP in da stranki možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za uporabo določila 5. odstavka 28. člena ZBPP, to pa so okoliščine v zvezi z (ne)izpolnitvijo roka za vložitev tožbe. Tožena stranka te možnosti tožnici ni dala ne glede na to, ali jo je v odločbi z dne 25. 8. 2014 o dodelitvi brezplačne pravne pomoči obvestila o posledicah, če ne bo vložila tožbe v postavljenem roku. Tožnica je tako šele v upravnem sporu dobila priložnost, da uveljavlja razloge, zakaj ni mogla vložiti tožbe v postavljenem roku, namesto, da bi te okoliščine tožena stranka upoštevala že pri uporabi določila 5. odstavka 28. člena ZBPP. Ker je tožena stranka z izpodbijanim aktom kršila določili 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP, kar ima za posledico absolutno bistveno kršitev določb postopka (3. točka 2. odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 3. odstavkom 27. člena ZUS-1) in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. in 2. točka točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na mnenje sodišča glede vodenja postopka (4. odstavek 64. člena ZUS-1). Ker je tožnica že na podlagi samega Zakona o sodnih taksah oproščena plačila sodnih taks, sodišče ni posebej v izreku odločilo, da tožnici ni treba plačati sodnih taks, ker je oproščena te obveznosti.