Jedro

Pred odločanjem o predlogu za izdajo začasne odredbe mora sodišče ugotoviti obstoj procesnih predpostavk, to pa zajema tudi ugotovitev, v zvezi s katero tožbo in v zvezi s katerim upravnim aktom se izdaja začasne odredbe predlaga. Ker tega v tem primeru prvostopno sodišče ni ugotovilo, je bilo treba njegov sklep razveljaviti in mu zadevo vrniti v nov postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe po določbah 2. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US), ker tožnik zoper akt, katerega zadržanje izvršitve predlaga z začasno odredbo, ni vložil tožbe.

Zoper sklep prvostopnega sodišča se tožnik pritožuje. Navaja, da je z vlogo z dne 15.7.2008 razširil svojo prvotno tožbo tudi na zavrnitev njegove pritožbe zoper novo izdani sklep o izvršbi z dne 19.3.2008, ki pa ju je pozabil dopolnitvi tožbe priložiti, in hkrati predlagal izdajo začasne odredbe v v zvezi s tem sklepom. V obeh zadevah gre za enako pravno vprašanje, namreč, ali gre za enostaven objekt, zato naj se predlagani začasni odredbi ugodi. Že v prvotni odločbi z dne 14.11.2006 se mu nalaga odstranitev objekta, kar v tožbi prereka. Zato je izdaja začasne odredbe tudi iz tega naslova utemeljena.

Pritožba je utemeljena.

Po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 lahko sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

Glede na navedeno zakonsko odločbo se torej izdaja začasne odredbe lahko predlaga le v zvezi z že vloženo tožbo zoper akt, katerega začasno zadržanje izvršitve se z začasno odredbo predlaga. V tem primeru je tožnik prvotno tožbo res vložil zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata za okolje in prostor, Območne enote K. z dne 14.11.2006, vendar je kasneje s svojim dopisom z dne 15.7.2008, ki ga je prvostopno sodišče prejelo 17.7.2008, to tožbo dopolnil in hkrati predlagal izdajo začasne odredbe. Ta dopolnitev tožbe pa je po presoji vrhovnega sodišča nejasna do take mere, da bi bilo treba pred odločanjem o predlagani začasni odredbi razčistiti vprašanje, kakšno varstvo in zoper kateri akt zahteva tožnik v dopolnitvi: ali gre morda za novo tožbo zoper nov akt (kar izhaja iz sedanjih pritožbenih navedb, pri čemer je tej pritožbi kot priloga A5 v sodnem spisu priložena tudi nova tožba zoper nov akt z dne 19.3.2008) ali pa tožnik zahteva izdajo začasne odredbe v zvezi z odločbo z dne 14.11.2006 (ki jo tudi navaja v dopolnitvi). Ugotoviti je torej potrebno, v zvezi s katerim (izpodbijanim) aktom je predlagana izdaja začasne odredbe.

Ker tega prvostopno sodišče ni predhodno razčistilo, je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost njegove odločitve (2. odstavek v zvezi s 1. točko 1. odstavka 75. člena ZUS-1), zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 77. člena ZUS-1, izpodbijani sklep prvostopnega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, da opravi nov postopek, v smislu napotkov iz tega sklepa.