Jedro

Obrazec, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, vlagatelju dodatno nalaga, da mora izjavi o premoženjskem stanju (ki mora biti priložena predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) obvezno priložiti dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane.

Takšna ureditev Pravilnika pa ne predstavlja zgolj izvrševanja ZST-1 (kar je lahko naloga pravilnika), saj Pravilnik ne ostaja (kot bi moral) v mejah zakonske ureditve, ampak nedopustno samostojno uvaja novo oz. dodatno obveznost. Ker je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, določbe Pravilnika, ki slednjemu nasprotuje, ne sme uporabiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje:

1. zavrglo toženkin predlog za oprostitev plačila sodnih taks,

2. toženki naložilo, naj v 15 dneh od prejema sklepa plača sodno takso za odgovor na tožbo in

3. pojasnilo posledice neplačila sodne takse.

Zoper tak sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Pojasnjuje, da je prošnji za oprostitev plačila sodnih taks priložila izjavo o premoženjskem stanju in se sklicevala na obrazložitev odločbe BPP 658/2008, ki jo je tudi priložila. Iz odločbe so razvidni podatki o prejetih plačilih. Toženka je smatrala, da so dokazi o njenem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju družinskih članov na tak način že priloženi izjavi in je nepotrebno, da bi jih ponovno prilagala. Njena prošnja je torej bila razumljiva, popolna in sposobna za obravnavanje. Sodišče bi jo zato moralo obravnavati vsebinsko. V skladu z določbo 4. odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) bi sodišče tudi lahko po uradni dolžnosti pridobilo podatke iz uradnih evidenc. Pritožnica opozarja, da sodišče ne bi smelo uporabiti določb Zakona o pravdnem postopku, ampak določbe ZST-1. Toženka meni tudi, da je sodna taksa za odgovor na tožbo napačno odmerjena, saj ZST-1 ne vsebuje obveznosti plačila sodne takse za odgovor na tožbo. Poleg tega navaja, da sodišče glede na določbo 39. člena ZST-1 ne bi smelo uporabiti tega zakona, ampak dosedanji predpis, saj se je postopek začel pred uveljavitvijo ZST-1. Toženka meni, da je s priloženimi potrdili in dokazi izkazala zatrjevano težko premoženjsko stanje in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da jo oprosti plačila sodnih taks.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je postopek v tej zadevi začel z vložitvijo tožbe 1.8.2008, torej pred uveljavitvijo ZST-1, zato se takse v skladu z določbo 39. člena ZST-1 plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odmero takse, oziroma trditve o tem, da po ZST-1 sodna taksa za odgovor na tožbo ni predvidena, torej niso utemeljene.

Prehodna določba 39. člena ZST-1 pa ne podaljšuje veljavnosti prejšnjih predpisov (ZST in določb 168. do 173. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) o pogojih in postopku za oprostitev plačila sodnih taks. Ob odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je torej treba uporabiti določbe II. poglavja ZST-1. Ta v 2. odstavku 12. člena stranki oz. vlagatelju predloga za oprostitev plačila sodne takse nalaga, da mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Vsebino izjave o premoženjskem stanju natančneje predpisuje 3. odstavek 12. člena ZST-1 (1). Glede podrobnejše vsebine izjave in oblike obrazca pa ZST-1 napotuje na Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Pravilnik).

Slednji (torej obrazec, ki ga predpisuje Pravilnik), kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, vlagatelju dodatno nalaga, da mora izjavi o premoženjskem stanju obvezno priložiti dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane.

Takšna ureditev Pravilnika pa ne predstavlja zgolj izvrševanja zakona (kar je lahko naloga pravilnika), saj Pravilnik ne ostaja (kot bi moral (2)) v mejah zakonske ureditve, ampak nedopustno samostojno uvaja novo oz. dodatno obveznost, torej obveznost priložiti dokazila o prejemkih. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da podzakonski predpis, ki bi ga bilo treba uporabiti pri odločanju, v tem delu ni v skladu z zakonom. Ker je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije v skladu z določbo 125. člena Ustave RS in v skladu z določbo 2. odstavka 3. člena Zakona o sodiščih vezan na ustavo in zakon, določbe Pravilnika, ki slednjemu nasprotuje, ne bi smel uporabiti. Uporaba Pravilnika, kot ga je (v nasprotju z ZST-1) uporabilo sodišče prve stopnje, pa predstavlja zmotno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje toženkin predlog obravnavati vsebinsko, saj, kot je bilo obrazloženo, dokazila o prejetih prejemkih niso obvezna sestavina predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

(1) Izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini.

(2) Prim.: Dr. Lovro Šturm, v Upravni zbornik, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, 1993, str. 265 - 267 in Ustavno sodišče RS, odločbi U-I-201/99 s 30.1.2003 in U-I-272/00 z 22.3.2001.