Jedro

Upravni organ je pravilno ugotovil, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči glede na 13. člen ZBPP. Organ je namreč, sklicujoč se na splošno znana vrednostna merila nepremičnin, v postopku pravilno ugotovil, da vrednost v postopku ugotovljenega obsega nepremičnin v lasti tožničinega izvenzakonskega partnerja nedvomno presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (tj. 13.771,2 EUR).

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Organ za Bpp je z odločbo, št. Bpp 738/2010 z dne 21. 12. 2010, zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi je navedel, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Krškem pod opr. št. I K 66932/2010. Strokovna služba organa si je po uradni dolžnosti pridobila dokazila o premoženjskem stanju upravičenke in njene družine ter vlagateljico v zvezi z njeno vlogo tudi zaslišala. Pri ugotavljanju višine premoženja prosilke je predsednica na podlagi spisne dokumentacije ugotovila, da ima izvenzakonski partner vlagateljice v lasti oziroma solasti več nepremičnin, ki se ne štejejo pod kriterije 23. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) kot premoženje, ki se ne upošteva: 1/2 parc. št. 1347/2, k.o. ..., v izmeri 277 m2, ki je glede na planski akt zazidljiva in gre za nepozidano stavbno zemljišče, parc. št. 1708/1, 1708/2, 1708/3 in 1772, vse k.o. ..., ki v naravi predstavljajo stanovanjsko hišo z gospodarskimi objekti in ne gre za nepremičnine, v katerih prosilec živi, ter parc. št. 1638, k.o. ..., v kateri v naravi ob vinogradu stoji gospodarski objekt. Glede na ugotovljen obseg nepremičnin v lasti izvenzakonskega partnerja vlagateljice predsednica ugotavlja, da ta glede na splošno znana vrednostna merila nepremičnin zagotovo presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.771,2 EUR), tako, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP po 14. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljnjem besedilu ZBPP) v zvezi s 23. členom ZSV. Ugotovljeno je tudi bilo, da je partner tožnice med drugim tudi lastnik traktorja znamke SAME, Silver 90, letnik 1997, ki je glede na tržna gibanja, preverjena na svetovnem spletu (www.avto.net), vreden okrog 21.000,00 EUR in tako tudi v zvezi s tem tožnica presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka kot pogoja za dodelitev BPP. Na zaslišanju se tožnica v zvezi z ugotovitvami strokovne službe ni posebej opredeljevala in je navedla le, da od te zemlje nima ničesar, traktor pa je treba imeti za delo na kmetiji. Na podlagi navedenega je predsednica prošnjo vlagateljice zavrnila, ostalih pogojev pa zato ni ugotavljala.

Tožnica je v tožbi navedla, da je odločba nepravilna in posledično nezakonita. Tožničin izvenzakonski partner A.A. sicer ima določene nepremičnine v k.o. ... in k.o. ..., vendar te nepremičnine niso vredne toliko, kot navaja organ v odločbi, pri čemer pa se sklicuje zgolj pavšalno na neka merila, ki jih ne pojasni in ne utemelji. Če bi bile, bi jih partner prodal ali na drug način unovčil. Opozorila je tudi, da se nahajajo na odročnem in hribovitem področju Gorjancev. Zemljišč tudi ni možno strojno obdelovati, objekti pa so tudi v zelo slabem stanju, saj partner nima denarja za njihovo vzdrževanje. Tudi traktor ni toliko vreden, saj bo star 13 let in se pogosto kvari, kar tudi pomeni same stroške. Organ pa bi se tudi moral opredeliti do izpovedbe tožnice, s čimer pa je podana tudi bistvena kršitev določb postopka. Predlagala je, da sodišče po izvedbi dokazov tožbi ugodi, odločbo odpravi in vrne toženki v ponovni postopek, toženka pa naj ji tudi povrne stroške postopka.

Organ za BPP je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo ponovno povzel ugotovitve izpodbijane odločbe in še navedel, da tožnica na zaslišanju ni uveljavljala navedb in ugovorov, kot jih uveljavlja sedaj v tožbi, glede ocene vrednosti nepremičnin pa je poudaril, da gre za splošen standard, znan vsaki povprečni osebi, da stanovanjska hiša z gospodarskimi objekti, kjer gre glede na foto posnetke za kmetijo, na kateri po podatkih spisa partner tožnice ne prebiva, po vrednosti zagotovo presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Gre za izključno tržno vrednost nepremičnine. Glede vrednosti traktorja pa je tudi mogoče slediti le tržnim cenam na tej spletni strani, ki najbolj popolno zajema ves segment vozil. Predlagal je zavrnitev tožbe.

Tožnica je v pripravljalni vlogi še dodala, da bi morala uradna oseba na zaslišanju razčistiti vsa vprašanja, ki se nanašajo na njeno premoženjsko stanje. Tožnica pa tudi ne more sprejeti objektivno neutemeljenega stališča toženke o ''splošnem standardu''. Tako stališče je nepravilno. Na spletu pa so objavljene tudi cene rabljenih in okvarjenih traktorjev, ki so bistveno nižje od tistih cen traktorjev, ki niso pokvarjeni, česar pa toženka ni upoštevala. Vztrajala je pri tožbenem predlogu.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba organa pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je organ navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: ZBPP (Uradni list RS, št. 48/01 s spremembami in dopolnitvami) v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč). V 13. členu pa je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek); šteje pa se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu - ZSV (14. člen ZBPP). Iz 23. člena ZSV (Uradni list RS, št. 54/92 s spremembami in dopolnitvami) pa se ne glede na druge določbe tega zakona denarne socialne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Po presoji sodišča je upravni organ pravilno ugotovil, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči glede na 13. člen ZBPP. Organ je namreč, sklicujoč se na splošno znana vrednostna merila nepremičnin, v postopku pravilno ugotovil, da vrednost v postopku ugotovljenega obsega nepremičnin v lasti tožničinega izvenzakonskega partnerja nedvomno presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (tj. 13.771,2 EUR). Tožnica sicer ugovarja pavšalnemu sklicevanju organa na merila, kakor tudi, da nepremičnine niso vredne toliko, kot navaja organ v svoji odločbi, vendar pa je organ svoj zaključek sprejel na podlagi v spisu pribavljenih ortofoto posnetkov, na podlagi katerih je nepremičnine pravilno opredelil po vrsti rabe kot v večjem delu stavbno zemljišče (stanovanjska hiša z gospodarskimi objekti, gospodarski objekt poleg vinograda, nepozidano stavbno zemljišče), ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je tudi po oceni sodišča očitno, da vrednost teh nepremičnin v zakonu določeni cenzus presega. Svojo odločitev pa je organ še dodatno utemeljil z glede na tržna gibanja vrednostjo traktorja znamke SAME, Silver 90, letnik 1997, v višini 21.000,00 EUR glede na podatke, pridobljene s tam navedene spletne strani. Tako ugotovljenim vrednostim premoženja tožničinega izvenzakonskega partnerja pa tožnica tudi ni ugovarjala v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, ko je bila v zvezi s svojo zahtevo in premoženjskim stanjem zaslišana pred organom (zapisnik z dne 2. 12. 2010), istočasno pa je bila tudi seznanjena s premoženjskimi pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da je imela možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za odločbo (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku), česar pa ni izkoristila oziroma je navedla le, da od zemlje nima nobene koristi ter, da traktor potrebuje za delo na kmetiji, organ pa se je s tem, ko je navedel razloge za svojo odločitev, opredelil tudi do njene izpovedbe, ki glede na svojo vsebino tudi v ničemer ne bi mogla spremeniti zaključka organa.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.