Jedro

Iz Veterinarskega poročila in zapisnika o inšpekcijskem pregledu kot tudi iz uradnega zaznamka vodje zavetišča izhaja, da je tožnik s svojimi ravnanji kršil določbo prve alineje prvega odstavka 7. člena v zvezi z 2. členom ZZZiv, po kateri mora skrbnik živalim zagotoviti bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota (prvostopenjski organ) izdalo tožniku odločbo, s katero je odredila ukrepe: 1. začasni odvzem psa z imenom X., njegov odvoz in namestitev v zavetišče A., d.o.o., z rokom izvršitve 24. 5. 2022 z ustno odločbo na zapisnik; 2. za čas trajanja začasnega odvzema se lastniku psa prepove stik z zgoraj imenovanim psom, rok izvršitve 24. 5. 2022 z ustno odločbo na zapisnik. Dodatno poleg z ustno odločbo izrečenih ukrepov, se tožniku odreja še naslednje: 3. trajni odvzem psa, rok izvršitve z dnem vročitve odločbe; 4. prepoved reje psov, rok izvršitve z dnem vročitve odločbe; 5. stroški v postopku niso bili zaznamovani; 6. pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov.

2.Organ prve stopnje je izpodbijano odločitev utemeljil z obrazložitvijo, da odrejeni ukrepi temeljijo na določbah 43. člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv), ki določa, da ima pristojni inšpektor pravico in dolžnost poleg ostalega tudi začasno ali trajno odvzeti žival in prepovedati stike dotedanjemu skrbniku, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitev določb ZZZiv, pri čemer za hišne živali uradni veterinar odredi namestitev v zavetišče, ki lahko žival odda primernemu skrbniku. Dne 17. 5. 2022 sta uradni osebi Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin po uradni dolžnosti opravili inšpekcijski nadzor nad pogoji reje za hišne živali - pse pri tožniku. Ob prihodu na omenjeni naslov je tožnik bil žaljiv, bil je opozorjen na posledice žaljivega obnašanja do uradne osebe in za to predpisano kazen, vendar je nadaljeval z žaljenjem. Čez čas je tožnik prišel iz hiše, ob sebi je imel na povodcu psa nemškega ovčarja, vendar ni pustil uradni osebi ogleda. Dne 24. 5. 2022 je uradna veterinarka po uradni dolžnosti opravila inšpekcijski nadzor nad pogoji reje za hišne živali - pse pri tožniku ob asistenci policije, saj dne 17. 5. 2022 tožnik ni dovolil inšpekcijskega nadzora. Tožnika ob prihodu ni bilo doma, našli so ga pred vaško trgovino, skupaj s psom, ki je bil pripet na dolgi povodec. Tožnik je bil lastnik psa z imenom X., pasme nemški ovčar, starega enajst mesecev, velike rasti, črno rjave srednje dolge dlake. Ob prihodu pred trgovino je tožnik sedel na klopi, njegov pes pa pod njim in nesigurno in prestrašeno gledal naokrog. Na vprašanje uradne veterinarke, kako psa pomiri, je tožnik pokazal kako ga potreplja, ob tem pa je bilo opaženo, da se ob trepljanju tožnika psa po prsnem košu, pes zdrzne in zakrči ter zmedeno pogleduje okrog. Pes ob gibanju v okolici trgovine boječe ves čas gleda naokrog in ima rep med nogami ter izgleda očitno bolj sproščen, ko se oddalji od lastnika. Ob poskusu predaje psa tožnik sname ovratnico s povodcem in ob poskusu približanja uradnih oseb, psu glasno zakriči: "Go! Go! Go!". Ob tem pes skoči nekaj metrov vstran, tožnik pa ga ves čas odganja s kričanjem. Ko se tožnik oddalji, se je pes približal uradnim osebam in se pusti mirno prijeti ter ga brez opore in težav lahko naložijo v avto za prevoz. Vse to nakazuje na neprimerno ravnanje tožnika s psom, zaradi zaščite psa, se zato tožniku z ustno odločbo odreja kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

3.Med uradnim postopkom se pridobi informacija o prejšnji obravnavi tožnika, ki ga je vodil UVHVVR, Ljubljana, v času od 18. 11. 2014 do 6. 8. 2015. Iz dokumentacije je razvidno, da so tožnika obravnavali zaradi domnevno neustreznih življenjskih pogojev za psa, ki ga je takrat posedoval in tožnik postopkov inšpekcijskega nadzora ni omogočil oziroma se ni odzval na vabilo za zaslišanje, zaradi tega so psa tožnika dne 26. 6. 2015 sprejeli v Zavetišče za zapuščene živali v B. in ga 28. 7. 2015 oddali novemu lastniku. Iz poročila vodje zavetišča A., d.o.o. z dne 26. 5. 2022 je bilo zapisano, da je že ob samem odvzemu psa v Šalovcih pri trgovini bil pes prestrašen, se je umika pred ljudmi ter skrival za lastnikom oziroma pod klopjo ali pod mizo. Lastnik je psa odpel, mu snel ovratnico in ga napotil stran od sebe, pes je zbežal na cesto, tekal po parkirišču, vendar se je kmalu vrnil ter skril pod klop. V zavetišču so mu previdno zapeli ovratnico, saj je bil zelo nezaupljiv. Organ je prejel tudi dne 26. 5. 2022 Veterinarsko poročilo o pregledu omenjenega psa, in sicer dne 26. 5. 2022 so v ambulanti na C., d.o.o. pregledali psa X., ki je bil po ustni odločbi veterinarske inšpekcije odvzet lastniku. Pri kliničnem pregledu so ugotovili, da je pes shujšan, ima 27 kg. Vidijo se mu rebra in hrbtenica, ima zanemarjeno dlako, prisotne so bolhe. Pri pregledu se je pes ves čas odmikal in se skrival za noge zaposlenega v zavetišču, ki je v dveh že pridobil nekaj zaupanja. Pes je izkazoval strah, ki je posledica neke travme. V postopku je bila zaslišana tudi priča C. C., ki je izpovedal, da tožnik vsaj že tri mesece svojemu psu kazensko odtegoval hrano, mu ni dajal vode, tudi po dolgem bivanju na soncu, psu pogosto stopal na tačke in ga močno stresal za kožuh. Dodatno je tožnik psa ustrahoval s kričanjem in pes se je na takšno ravnanje odzival s tresenjem, se odmikal od lastnika in nasploh bil zelo plašen. Uradna veterinarka je zaradi izjemno nujnega primera, da se zavaruje nevarnost za zdravje psa, izdala ustno odločbo na zapisnik, v skladu z določili četrtega odstavka 92. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (v nadaljevanju ZVMS). Odločitev o izjemni nujnosti temelji na ob nadzoru ugotovljenih dejstev ter na podlagi določil 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pri nadzoru na kraju samem je bilo ugotovljeno, da obstaja domneva, da tožnik za psa X. ne zagotavlja ustreznih življenjskih pogojev, da tožnik pri vzgoji in šolanju psa ravna na prepovedan način, zato se mu zaradi zaščite psa z ustno odločbo na zapisnik izreče ukrep začasnega odvzema psa. Dodatno je uradna oseba izrekla tudi ukrep prepovedi stikov s psom za čas začasnega odvzema psa iz istih razlogov. Izrečeni ukrep je bil sprejet v skladu z določili 43. člena ZZZiv. V ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik svojemu psu, ki je glede na svojo starost in pasemsko značilnost mladič, še vedno v fazi rasti in razvoja, z nevestnim in tudi naklepnim ravnanjem odtegoval hrano in vodo. Ključni dokaz za to je Veterinarsko poročilo, iz katerega je razvidno, da je pes shujšan, da so vidna rebra in hrbtenica. Dodatno je ta ugotovitev podprta še z izjavo priče, ki je navedla, da je tožnik psu naklepno odtegoval hrano in ga na ta način kaznoval oziroma vzgajal in šolal. Prav tako je ugotovljena pri kliničnem pregledu bolhavost psa. S tem je tožnik kršil določila 7. člena ZZZiv. Veterinarka je na podlagi pridobljenih dokazov v ugotovitvenem postopku, ugotovila, da je tožnik stopanjem psu na tačke, sunkovitim stresanjem psa za kožuh, spodnašanjem nog psa pri hoji, močnimi in sunkovitimi potegi za povodec, ustrahovanjem psa z glasnim kričanjem in dominantnim vedenjem nad psov le-temu s svojim načinom vzgoje in šolanja povzročal bolečine, ki so tudi psihične narave. Tudi pri nadzoru na kraju samem je bilo ugotovljeno, da se pes zavezanca boji, kar se opazi kot odmikanje psa od lastnika, ko se mu pes mora približati z oblizovanjem, pokaže, da je v stresu in se ob tem, ko ga lastnik z roko potreplja po prsih z namenom pomiritve, pes zdrzne in zakrči. Psu so vidne posledice neprimernega ravnanja vzgoje in šolanja s strani lastnika, kar psu povzroča bolečine in tudi drugače škodi njegovemu zdravju. S tem svojim ravnanjem je tožnik kršil določila 15. člena ZZZiv.

4.Zoper navedeno odločbo se je tožnik pritožil Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožbene navedbe

5.Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in razveljavi izpodbijano odločbo ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje in priglaša stroške postopka.

6.Tožnik v tožbi navaja, da celoten inšpekcijski postopek temelji na enem izvedenem dokazu, in to je zaslišanju priče C. C., ki naj bi podal prijavo za uvedbo konkretnega postopka. Na podlagi enostranske izjave pa ni mogoče izreči tako hudega ukrepa, kot je odvzem psa. Inšpekcijski organ tako na psu ni ugotovil nobenih sledi mučenja ali fizičnih poškodb na telesu, kar bi kazalo na neprimerno ravnanje ali poškodovanje psa. Pes je tudi primerno hranjen, čist in je torej lepo negovan. Ni nobene sledi zanemarjanja. Organ ni izvedel nobenih dokazov o mučenju psa ali neprimernem ravnanju. K prijavi in ne v postopku ni nobenih fotografij ali posnetkov, ki bi kazali na mučenje ali surovo ravnanje ali zanemarjanje psa. Boječnost psa ali njegova prestrašenost pa še nista dokaz slabega ravnanja ali zanemarjanja, temveč sta lahko samo posledica procesa učenja in vzgoje psa ter njegove socializacije, ki pri psu morda še ni zaključena. Zaradi tega tožniku ni mogoče odvzeti psa. V postopku tožnik navaja, da so bile izvedene tudi postopkovne kršitve, saj inšpekcijski organ tožnika ni seznanil s prijavo ter dokazi, na katerih naj bi temeljila prijava. Prav tako ni izvedel kontradiktornega postopka obravnave, na katerem bi zaslišal tako prijavitelja kot tožnika ter ju glede na nasprotujoča si stališča tudi soočil, saj bi le tako bilo mogoče ugotoviti pravilno dejansko stanje.

Odgovor tožene stranke

7.Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Tožena stranka meni, da je organ prve stopnje v ugotovitvenem postopku preveril relevantna dejstva in v inšpekcijskem postopku ravnal pravilno in zakonito, kot je že pojasnila v prvostopenjski odločbi. Organ prve stopnje je na kraju samem ugotovil nesporna dejstva in okoliščine, ki jih je štel za pomembna za odločitev v konkretni zadevi, in sicer da je pri psu na kraju samem lahko opaziti prestrašenost ter tresenje telesa, da je pes ob gibanju v okolici trgovine boječe ves čas gledal naokoli, imel ves čas pregleda rep med nogami in je izgledal očitno bolj sproščen, ko se je oddaljil od lastnika, kar vse nakazuje na neprimerno ravnanje tožnika s psom, pri čemer ni zanikal svoje zgodovine v zvezi z ravnanjem s psi, torej, da jo je upravni organ že obravnaval zaradi domnevno neustreznih življenjskih pogojev za psa, ki ga je takrat posedoval. Uradna veterinarka, ki je vodila ugotovitveni postopek v konkretni inšpekcijski zadevi, razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem ter se je oprla tudi na poročilo veterinarske organizacije kot strokovne organizacije s področja veterine, je tožena stranka zavzela stališče, da dokazovanje z izvedencem ni bilo potrebno, prav tako pa glede na vse ugotovljeno v postopku tudi ne izvedba nekaterih drugih dokazov, ki jih dodatno predlaga tožnik. Zato je tožena stranka mnenja, da so tožbene navedbe neutemeljene.

Glede glavne obravnave

8.Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo. Sodišče je razpisalo narok za dne 6. 11. 2024 na katerega je pristopila samo pooblaščenka tožnika in opravičila odsotnost pravilno vabljenega tožnika, zaradi večjega ortodontskega posega in pri tem ni predložila uradnega potrdila. Sodišče je zato ponovno razpisalo glavno obravnavo za dne 6. 12. 2024 in jo tudi izvedlo v odsotnosti pravilno vabljenih strank (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

9.O trditvah strank je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v izpodbijano odločbo z dne 1. 6. 2022 (dokaz A3), v odločbo druge stopnje z dne 30. 9. 2022 (dokaz A2), v Veterinarsko poročilo z dne 26. 5. 2022, v uradni zaznamek: obnašanje psa pasme NO po imenu X., z dne 26. 5. 2022, v zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 24. 5. 2022 ter z dne 17. 5. 2022, v zapisnik o zaslišanju priče C. C. z dne 25. 5. 2022 ter vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu.

Sodna presoja

K I. točki izreka:

10.Sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana v postopku inšpekcijskega nadzora. Zakon o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) v drugem odstavku 3. člena določa, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom iz prejšnjega odstavka, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek (v nadaljevanju ZUP).

11.Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).

12.Predmet sodne presoje v konkretni zadevi je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka izrekla tožniku z ustno odločbo na zapisnik, začasni odvzem psa in prepoved stika s psom ter trajni odvzem psa z imenom X. in namestitev v zavetišče A., d.o.o. in prepoved reje psov.

13.Tožniku je bil izpodbijani ukrep izrečen v skladu z določili 45. člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv), in sicer ima inšpektor pri inšpekcijskem nadzoru poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še pravico in dolžnost začasno ali trajno odvzeti žival in prepovedati stike dosedanjemu skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb tega zakona (2. in 3. alineja prvega odstavka 43. člena ZZZiv). Za odvzete hišne živali uradni veterinar odredi namestitev v zavetišče, ki lahko žival tako odda primernemu skrbniku oziroma ravna v skladu z 31. členom ZZZiv).

14.Iz ugotovljenega dejanskega stanja je razvidno, da je bil Inšpekcijski pregled izveden dne 24. 5. 2024 ob asistenci policije, saj tožnik dne 17. 5. 2022 na svojem domu ni dopustil pregleda psa. Pri tem je kričal na psa in tudi žalil uradno veterinarko, kar kaže na agresivnost tožnika, ne samo do psa, temveč tudi do uradne osebe. Tožnik je bil v času inšpekcijskega nadzora dne 24. 5. 2022 s psom pred trgovino na klopi, njegov pes pa je pod njim nesigurno in prestrašeno gledal s naokrog. Gre za psa z imenom X., pasme nemški ovčar, star 11 mesecev, velike rasti, črno rjave srednje dolge dlake. Pri nadzoru na kraju samem je bilo ugotovljeno, da se pes tožnika boji, kar se opazi kot odmikanje psa od lastnika, ko se mu pes mora približati, z oblizovanjem pokaže, da je v stresu in se ob tem, ko ga lastnik z roko potreplja po prsih z namenom pomiritve, pes zdrzne in zakriči. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe je oblizovanje dobro poznano kot eden najpogostejših pomiritvenih signalov, ki so telesni znaki preko katerih pes komunicira in jih pokaže v določenih situacijah, ko občuti stres, strah, tesnobo in nelagodje. Ob nadzoru je bil tak znak očitno izkazan, ko je tožnik na napotek uradne veterinarke poklical psa k sebi in se je pes ob obotavljajočem približanju lastniku večkrat obliznil. Nizka drža psa, odmikanje pogleda in odmikanje so še drugi pomiritveni signali, ki jih je bilo opaziti pri psu. Pes je imel ves čas pregleda rep med nogami in izgledal očitno bolj sproščen, ko se je oddaljil od lastnika. Vse je mogoče razbrati iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem ogledu.

15.Iz Veterinarskega poročila z dne 26. 5. 2022 izhaja, da je pri kliničnem pregledu ugotovljeno, da je pes shujšan, ima 27 kg, vidijo se mu rebra in hrbtenica in ima zanemarjeno dlako ter prisotne bolhe. Zato so v tem delu izkažejo za neresnične tožbene trditve tožeče stranke, da je pes primerno hranjen, čist in lepo negovan. Pri pregledu se je pes ves čas odmikal in se skrival za noge zaposlenih v zavetišču, ko si se z roko stegnil proti njemu se je odmaknil. Tudi priboljška ni vzel iz roke. Izkazuje strah, ki je posledica neke travme. Navedeno izhaja tudi iz uradnega zaznamka D. D., vodje zavetišča, ki je sprejel psa.

16.Tožeča stranka v postopku uveljavlja kršitve, ki so bile storjene v inšpekcijskem postopku, saj inšpekcijski organ tožnika ni seznanil s prijavo ter dokazi, na katerih naj bi temeljila prijava in ni izvedel kontradiktornega postopka obravnave. Sodišče pojasni, da drugi odstavek 16. člena ZIN, v skladu s katerim je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih se opravlja inšpekcijski nadzor, se na podlagi jezikovne razlage nanaša izključno na vir prijave oziroma vir drugih informacij, torej na subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila, in da vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta.

17.Inšpekcijski organ je tožnika seznanil z izjavo C. C., da je pes neprimerno hranjen in negovan, kot tudi, da je pogosto videl tožnika, kako je psu stopal na tačke, se drl na psa in mu odtegoval hrano ter ga pozval na podajo izjave z dopisom z dne 1. 6. 2022. Tožnik je te navedbe zanikal in ugovarjal, da celotni postopek temelji na podlagi izjave ene priče. Sodišče ugotavlja, da navedeni ugovor ni utemeljen, saj iz izpodbijane odločbe izhaja, da je ključni dokaz, da je tožnik z nevestnim in tudi naklepnim ravnanjem odtegoval hrano in vodu psu, ki je v fazi rasti in razvoja, Veterinarsko poročilo. Dejstvo je, da je tožnik bil prisoten ob inšpekcijskem pregledu dne 24. 5. 2022 in tudi seznanjen z ugotovitvami v zapisniku inšpekcijskega pregleda in po prebranem zapisniku pripomnil: "Pes se tukaj stalno trese, ko je tukaj. Boji se pač ljudi".

18.Sodišče je razpisalo glavno obravnavo z namenom, da tožniku zagotovi pravico do izjave in kontradiktornost postopka, saj se šele pred sodiščem stranke postopka srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Tožnik, ne njegova pooblaščenka na glavno obravnavo dne 6. 12. 2024 nista pristopila, zaradi česar ni utemeljen niti tožbeni ugovor o kršitvi pravice do izjave.

19.Sodišče sodi, da tako na podlagi Veterinarskega poročila in zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 24. 5. 2022, kot tudi iz uradnega zaznamka vodje zavetišča z dne 26. 5. 2022, izhaja, da je s svojimi ravnanji tožnik kršil določbo prve alineje prvega odstavka 7. člena v zvezi z 2. členom ZZZiv, po kateri mora skrbnik živalim zagotoviti bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji.

20.Tudi Pravilnik o zaščiti hišnih živali (v nadaljevanju Pravilnik) v 4. členu določa, da mora skrbnik hišnih živali storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi in preprečevati vzroke, ki jih lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni in motnje v obnašanju živali.

21.Na podlagi teh ugotovitev je uradna veterinarka ugotovila, da so pri psu vidne posledice neprimernega ravnanja, vzgoje in šolanja s strani lastnika, kar psu povzroča bolečine in tudi drugače škodijo njegovemu zdravju (15. člen ZZZiv). Ugotovljeno dejansko stanje, iz katerega je razvidno slabo stanje shujšanega in bolhavega psa se namreč tudi po presoji sodišča narekovalo hitro ukrepanje. S tem pa je bila vzpostavljena podlaga za izdajo ustne odločbe skladno s četrtim odstavkom 92. člena ZVMS, iz katerega izhaja, da sme v izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, uradni veterinar izdati tudi ustno odločbo na zapisnik.

22.Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Pri tem se sodišče sklicuje tudi na razloge izpodbijane in drugostopenjske odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), kolikor v tej sodbi ni navedeno drugače.

K II. točki izreka:

23.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1Kerševan E., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 266, točka 5. in 7.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o zaščiti živali (1999) - ZZZiv - člen 2, 7, 31, 43

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.