- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cpg 89/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.89.2000 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Dolžnik v svojem ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. Dolžnik ne pojasni, kaj misli z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče dovoli izvršbo (1. odst. 23. čl. ZIZ) na upnikov predlog, ki mora vsebovati podatke iz 1. odst. 40. čl. ZIZ ter imeti priložene verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ. Pred izdajo sklepa sodišče prve stopnje ne izvaja nobenega dokaznega postopka, zato mora dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navesti dejstva in predložiti dokaze, s katerimi izpodbija dejanski stan upnikove terjatve.
Izrek
Ugovor se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 21.767,48 SIT s pripadki.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da ugovarja zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.
Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor štelo za neutemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Dolžnik v svojem ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. Dolžnik ne pojasni, kaj misli z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče dovoli izvršbo (1. odst. 23. čl. ZIZ) na upnikov predlog, ki mora vsebovati podatke iz 1. odst. 40. čl. ZIZ ter imeti priložene verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ. Pred izdajo sklepa sodišče prve stopnje ne izvaja nobenega dokaznega postopka, zato mora dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navesti dejstva in predložiti dokaze, s katerimi izpodbija dejanski stan upnikove terjatve (2. odst. 53. čl. ZIZ), kot je bilo obrazloženo v prejšnjem odstavku. Ker dolžnik takih trditev sploh ni postavil, je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.