Jedro

Določitev vrednosti spornega predmeta v izvršilnem postopku ureja 27. člen ZOdvT, po katerem se v postopku za izterjavo denarne terjatve vrednost predmeta določi po znesku denarne terjatve, ki je predmet izvršbe, v postopkih za uveljavitev nedenarne terjatve pa po vrednosti stvari, ki se izroča, dobavlja, izpraznjuje ali deli. Kljub temu, da je upnik ta dejstva navedel že v samem predlogu za izvršbo, pritožbeno presojana odločitev o njih nima nobenih razlogov oziroma so navedeni razlogi tako pomanjkljivi, da sklepa v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu 3. točke izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo (1. točka izreka sklepa), določilo izvršitelja (2. točka izreka sklepa ) in stroške upnika odmerilo na 92,62 EUR, kar je upnik zahteval več, pa je zavrnilo (3. točka izreka sklepa).

2. Zoper zavrnilni del 3. točke izreka sklepa se pravočasno po pooblaščenki pritožuje upnik, ki navaja, da je vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe in sklepa Okrajnega sodišča na Vrhniki št. P 44/2012 ter ob tem izrecno navedel, da izvršbo vlaga tako zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja kot tudi zaradi plačila denarnega dolga. Pojasnjuje, da je pri izpraznitvi in izročitvi nepremičnine opredelil vrednost spornega predmeta v višini 100.000,00 EUR, kar je vrednost nepremičnine, ki se izpraznjuje, pri izterjavi denarne terjatve pa 1.203,07 EUR. Meni, da bi sodišče glede na navedeno zadevo vpisati pod vpisnik „In“ in ne „I“, prav tako pa bi moralo v uvodu jasno navesti, da se izvršba vodi na izpraznitev in izročitev stanovanja in za izterjavo denarne terjatve. Upnik meni, da gre pri tem za pomoto sodišča, ki naj jo popravi s popravnim sklepom. Upnik tudi navaja, da sodišče ni podalo točne obrazložitve glede odmere stroškov upnika, ter poudarja, da je pri navedbi vrednosti spornega predmeta jasno navedel, da se le-ta določa po 27. členu Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), po katerem je vrednost spornega predmeta enaka vrednost stvari, ki se izroča, dobavlja, izpraznjuje ali deli. Navaja, da sodišče te navedbe ni upoštevalo niti se do nje ni opredelilo, upniku pa tudi ni znano, katero določilo je sodišče uporabilo za določitev vrednosti, od katere je odmerilo stroške. Predlaga spremembo sklepa tako, da se stroški upnika odmerijo na 375,04 EUR, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je upniku za sestavo predloga za izvršbo priznalo stroške v znesku 92,62 EUR, v presežku pa je stroškovni zahtevek upnika zavrnilo na podlagi veljavne Odvetniške tarife. Višje sodišče pritrjuje upnikovim pritožbenim navedbam, da sodišče prve stopnje v taki obrazložitvi ni navedlo nobenih konkretnih razlogov, zakaj in na kakšni pravni podlagi je upniku priznalo le navedeni znesek, ne pa tudi preostanka priglašenega zneska, in od kakšne vrednosti spornega predmeta je sploh izračunalo izvršilne stroške. Pri tem višje sodišče pojasnjuje, da stroški predloga za izvršbo, ki ga upnik vloži po pooblaščencu - odvetniku, zajemajo tudi nagrado odvetnika za sestavo navedenega predloga, ki se v skladu z določbo 3. člena ZOdvT odmeri glede na vrednost predmeta odvetniške storitve po Tarifi, ki je sestavni del tega zakona. Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da določitev vrednosti spornega predmeta v izvršilnem postopku ureja 27. člen ZOdvT, po katerem se v postopku za izterjavo denarne terjatve vrednost predmeta določi po znesku denarne terjatve, ki je predmet izvršbe, v postopkih za uveljavitev nedenarne terjatve pa po vrednosti stvari, ki se izroča, dobavlja, izpraznjuje ali deli. Kljub temu, da je upnik ta dejstva navedel že v samem predlogu za izvršbo, pritožbeno presojana odločitev o njih nima nobenih razlogov oziroma so navedeni razlogi tako pomanjkljivi, da sklepa v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Pritožbi je višje sodišče zato ugodilo in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu 3. točke izreka (glede zavrnitve izterjave stroškov nad 92,62 EUR) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo o priglašenih stroških predloga za izvršbo nad 92,62 EUR ponovno obrazloženo odločiti ob upoštevanju določbe 27. člena ZOdvT, na katero opozarja pritožba, ustrezno pa bo moralo postopati tudi glede pravilne označbe oziroma navedbe upnikove terjatve in vpisa zadeve v pravilni vpisnik.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.