Jedro

Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba presojati strogo, in prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov ne pride v poštev. Zato se je strinjati z razlogovanjem v izpodbijanem sklepu, da v konkretnem primeru bolniški stalež tožnici ni absolutno preprečeval, da bi sodišču predložila dokaz o svojem položaju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Ker so že drugič nastopili pogoji za mirovanje postopka, je sodišče prve stopnje štelo tožbo tožeče stranke za umaknjeno in izdalo sklep o ustavitvi pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je bil pooblaščenec o naroku za glavno obravnavo obveščen in bi se moral, kljub odpovedi pooblastila, na podlagi četrtega odstavka 99. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 do 43/2006) naroka udeležiti, tožeča stranka pa bi morala izkazati, da se nahaja v bolniškem staležu. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revidentka meni, da sodišče njenega vabila na glavno obravnavo ne bi smelo šteti za izkazanega, saj je svojo odsotnost že predčasno opravičila. Poleg tega pa je bilo sodišče pred narokom seznanjeno tudi z odpovedjo pooblastila odvetniku tožeče stranke. Zaradi tega je bila tožnici odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica namreč iz opravičljivega razloga ni predložila dokaza o bolniškem staležu, ker ji slednji še ni bil zaključen, prav tako pa tudi ni upravičeno, da zaradi pasivnosti pooblaščenca, kateremu je odpovedala pooblastilo, trpi škodljive posledice. Ker sodišče ni ugodilo predlogu za preložitev obravnave, je napačno uporabilo materialno pravo. Predlaga razveljavitev sklepa sodišča druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter priznanje pravdnih stroškov.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Po četrtem odstavku 209. člena ZPP se šteje tožba za umaknjeno, če so v istem postopku ponovno izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka. Da lahko nastopi mirovanja postopka, mora sodišče stranki pravilno vabiti na narok za glavno obravnavo in v vabilu opozoriti na posledice izostanka. V zadevi ni sporno, da sta bila o naroku za glavno obravnavo obveščena tako pooblaščenec tožeče stranke kot tožnica sama in opozorjena na posledice izostanka. Revizija kot sporno izpostavlja odločitev sodišča, da je kljub obvestilu o preklicu pooblastila pooblaščencu tožeče stranke in opravičilu tožnice, da se naroka zaradi bolezni ne more udeležiti štelo, da so ponovno izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka.

Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno šteli, da ni bilo upravičenega razloga za preložitev naroka. V skladu s prvim odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Sam predlog stranke za preložitev naroka še ni dovolj, potrebno je izkazati okoliščine, ki ga opravičujejo. Preložitev naroka je namreč izjema, ki jo je treba presojati strogo, in prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov, ne sme priti v poštev. Zato se je strinjati z razlogovanjem v izpodbijanem sklepu, da v konkretnem primeru bolniški stalež tožnici ni absolutno preprečeval, da bi sodišču predložila dokaz o svojem položaju (glej sklep VS RS II Ips 167/97). Tudi odpoved pooblastila pooblaščencu tožnice v danem primeru ni razlog za preložitev naroka. Ker odpoved pooblastila nima za posledico razveljavitve ali pravne neučinkovitosti tistih procesnih dejanj, ki jih je do odpovedi opravil pooblaščenec, in tudi ne procesnih dejanj, ki jih je do tedaj v razmerju do tega pooblaščenca opravilo sodišče, je ostala v veljavi tudi vročitev vabila na glavno obravnavo (za dne 6.9.2005), skupaj z vsemi procesnimi učinki tega dejanja. Vabilo je bilo namreč takratnemu pooblaščencu tožnice vročeno že 17.8.2005. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno šteli, da bi moral pooblaščenec, na podlagi četrtega odstavka 99. člena ZPP, na narok pristopiti. Ker je krivda odvetnika neposredno izenačena s krivdo stranke, mora stranka trpeti posledice odvetnikovega nepristopa na narok. Iz zgoraj navedenega sledi, da tožeči stranki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem in da ni podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo na podlagi 378. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrniti in s tem tudi priglašene revizijske stroške.