Jedro

Otrok mora od rezidenčnega starša dobiti jasno sporočilo, da so stiki z drugim staršem v njegovo korist. Ta občutek ali vedenje bo otrok najlaže ponotranjil, če starš, kateremu je otrok dodeljen v varstvo in vzgoje, tudi sam sodeluje pri stikih na način, da otroka na stik pripelje in(ali) ga po stiku prevzame.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. tč. izreka spremeni tako, da se ta po spremembi v celoti glasi: „ 1. Stiki predlagatelja Z. D. z mladoletnima hčerama Š. D., rojeno 00. 00. 2005 in A. D., rojeno 00. 00. 2010 določeni z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 520/2012-IV z dne 14. 1. 2013 se spremenijo tako, da od dneva izdaje (tega) sklepa pritožbenega sodišča: - osebni stiki predlagatelja Z. D. z A. D. potekajo dvakrat mesečno in sicer vsak drugi petek v mesecu od 16.00 do 19.00, s tem, da na prvi stik pride po A. D. predlagatelj na njen dom in jo po koncu stika na njen dom vrne, na drugi stik pa A. D. na dom predlagatelja pripelje nasprotna udeleženka, ki jo po končanem stiku prevzame na domu predlagatelja. Tak izmeničen režim voženj na stike A. D. s predlagateljem se nadaljuje tudi v bodoče. Odpadli stik zaradi bolezni A. D. se nadomesti v naslednjem tednu v petek. Predlagatelj in nasprotna udeleženka morata drug drugega obvestiti o morebitni menjavi bivališča pred izvedbo stika predlagatelja z A. D.; - stiki predlagatelja s Š. D. potekajo v pisni ali elektronski obliki, osebni stiki pa le na željo Š. D. po predhodnem dogovoru s predlagateljem. Če bo obstajal dogovor med Š. D. in predlagateljem glede osebnih stikov, predlagatelj prevzame Š. D. na njenem domu in jo tja tudi vrne, če bo dogovorjen režim stikov drugačen, kot je določen za A. D. Če pa bo na podlagi želje Š. D. med njo in predlagateljem dogovorjen enak režim stikov predlagatelja s Š. D., kot je določen z A. D., potem velja za udeleženca enak režim prevzemanja in oddajanja Š. D. na stike s predlagateljem, kot je določen za A. D. v prvi alineji prvega odstavka 1. tč. tega sklepa. Tak izmeničen režim voženj na stike Š. D. s predlagateljem se nadaljuje tudi v bodoče. 2. Drugačen predlog za določitev stikov se zavrne.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagatelj v predlogu navaja, da so bile mladoletna B. D., roj. 00. 00. 2013, Š. D., roj. 00. 00. 2005 in A. D., roj. 00. 00. 2010, zaupane v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki. Ker nasprotna udeleženka preprečuje stike, predlaga, da se stiki predlagatelja z otroki izvajajo pod nadzorom po predhodnem dogovoru v prostorih Centra za socialno delo v prisotnosti socialnega delavca in sicer enkrat do dvakrat mesečno od ponedeljka do petka.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 723/2015 z dne 22. 12. 2016 sklenilo, da se stiki, kot so bili določeni z odločbo istega sodišča P 520/2012-IV z dne 14. 1. 2013, spremenijo tako, da od dneva izdaje sklepa potekajo vsako sredo, ko predlagatelj pride po hčere ob 16.00 na njihov dom do 19.00, ko hčere pripelje nazaj na njihov dom. Tako določeni stiki s hčerama B. in Š. potekajo izključno na njuno željo in pobudo, o čimer bosta predlagatelja pravočasno obvestili. Stiki predlagatelja s hčerami potekajo tudi preko elektronske pošte, običajne pošte in telefona. Drugačen predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je s sklepom IV Cp 858/2017 z dne 12. 4. 2017 pritožbi predlagatelja ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek. Pritožbeno sodišče je v sklepu pojasnilo, da je predlagatelj šele v pritožbi predlagal, da se postavi izvedenec psihološke stroke, zato gre za pritožbeno novoto, ki je na podlagi 414. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena, izvedba tega dokaza pa je potrebna, da se bo s stopnjo prepričanja lahko ugotovilo, kakšni stiki predlagatelja s hčerami so v korist otrok. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi v razveljavljenem sklepu oprlo na mnenje CSD, ki je predlagal stike na način, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Glavni razlog, zaradi katerega je predlagatelj s pritožbo prepričal pritožbeno sodišče, da je sledilo njegovemu dokaznemu predlogu, ki ga je prvič dal v pritožbi, so bila njegova ravnanja pred CSD in trditve, da je treba spoštovati oziroma da bo spoštoval želje B. in Š. glede stikov, zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da predlagatelj z novim dokaznim predlogom zasleduje le koristi otrok.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stike predlagatelja z mladoletnima hčerama Š. in A.1, kot so bili določeni z odločbo istega sodišča P 520/2012-IV z dne 14. 1. 2013 spremenilo tako, da osebni stiki predlagatelja z A. potekajo vsak drugi petek v mesecu od 16.00, ko pride predlagatelj po hčer na njen dom, do 19.00, ko predlagatelj hčer pripelje nazaj na njen dom, stiki predlagatelja s Š. pa potekajo v pisni obliki, osebni stiki pa samo izključno na željo hčere po predhodnem dogovoru s predlagateljem. Drugačen predlog predlagatelja je sodišče prve stopnje zavrnilo. Pri svoji odločitvi se je oprlo na izvedensko mnenje izvedenke klinične psihologije M. G. V. 5. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je nasprotna udeleženka preprečevala stike predlagatelja z otroki, zato se stiki niso izvajali. Izvedenka je ugotovila, da ima nasprotna udeleženka kritičen odnos do predlagatelja, kar pomeni, da so hčere prevzele njena stališča, kar je razlog za odklonilni odnos otrok do predlagatelja. Iz mnenja CSD izhaja, da so se stiki izvajali bolj pogosto, kadar so potekali pod nadzorom CSD, kot takrat, ko so bili stiki določeni brez nadzora CSD. Iz mnenja CSD z dne 25. 11. 2016 izhaja, da je predlagatelj prišel na vse stike, da je deloval primerno in zrelo. Iz mnenja CSD z dne 10. 5. 2017 izhaja, da je B. izpovedala, da je doma ves čas izpostavljena pritiskom s strani nasprotne udeleženke in njenega partnerja in da je žrtev fizičnega nasilja nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka in njen partner sta B. večkrat zaklenila iz stanovanja, zato se je B. zatekla k staršem partnerja nasprotnega udeleženca, kjer je prenočila. Do teh dejstev se sodišče v sklepu ni opredelilo. Predlagatelj je na naroku 24. 5. 2018 izpovedal, da spoštuje željo Š. glede stikov z njim, hkrati pa tudi, da nasprotna udeleženka nanjo negativno vpliva. Predlagatelj upravičeno sklepa, da bo nasprotna udeleženka še naprej negativno vplivala na Š. in bodo zato osebni stiki predlagatelja s Š. v prihodnje onemogočeni. Odnos med Š. in predlagateljem se bo vzpostavil takrat, ko bo nasprotna udeleženka Š. k stikom vzpodbujala in jo na stike pripravila. Ker po dosedanjih izkušnjah tega ni mogoče pričakovati, predlagatelj meni, da bi sodišče osebne stike s Š. moralo vsaj določiti, njeno redno izvajanje pa bi se prilagajalo odzivu Š. Na ta način bi mld. Š. imela stike s predlagateljem opredeljene in določene, nasprotna udeleženka pa bi težje onemogočala te stike. Nadzorovani stiki so edina možnost za izvajanje stikov, zato je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar potrjuje tudi listinska dokumentacija v spisu. Izvedenka ni pojasnila razlogov, zaradi katerih je predlagala stike predlagatelja z A. le eno popoldne na štirinajst dni. V mnenju izvedenka ugotavlja, da ima A. pozitiven odnos do predlagatelja in da stikov s predlagateljem ne odklanja. Stiki s predlagateljem vsaj enkrat na teden so A. v korist, kar tudi izhaja iz mnenja CSD z dne 25. 11. 2016. Čeprav šesturni obseg stikov ne pomeni zmanjšanja obsega v primerjavi s skupnim trajanjem kot ga je predlagal predlagatelj, so stiki, kot so določeni v sklepu, manj pogosti, kar bo povzročilo nepopravljivo škodo A. Ni mogoče stikov zmanjšati zgolj z utemeljitvijo, da to ne pomeni zmanjšanja obsega v skupnem številu ur. Stiki morajo biti določeni na način, da se zasleduje največja korist otroka in ne tako, da se sodišče utemeljitvi izogne z navedbo, da se obseg stikov ni zmanjšal. Niti sodišče, niti izvedenka nista stikov, ki bodo potekali zgolj eno popolne na vsake štirinajst dni, obrazložila, niti nista pojasnila, zakaj je to v korist A. Sodišče je sledilo navedbam nasprotne udeleženke, da naj bi hčere v preteklosti že vozila na stike k očetu, predlagatelj pa se stikov ni udeležil, zato je morala hčere peljati nazaj domov. Te navedbe, kakor tudi navedba, da nasprotna udeleženka ves čas živi na istem naslovu, so neresnične. Sodišče ni upoštevalo, da je dejanski naslov bivanja mogoče spremeniti, brez da bi se spremenil tudi uradni naslov, kjer je nasprotna udeleženka s hčerama prijavljena. Predlagatelj je v pripravljalni vlogi 11. 7. 2017 navedel, da je nasprotna udeleženka spremenila bivališče, česar sodišče ni ugotavljalo. Sodišče je zato zmotno ugotovilo, da predlagatelju ne bo v preveliko breme, če bo prihajal po A. na dom nasprotne udeleženke in jo ta tudi vrnil. Predlagatelju ne bo nastalo breme samo z vožnjo do prebivališča A., pač pa tudi z ugotavljanjem vsakokratnega dejanskega prebivališča nasprotne udeleženke in hčere. Predlagatelj ima finančne težave, saj je prejemnik denarne socialne pomoči, dalj časa je na bolniškem dopustu, ima zelo nizke dohodke, kar pomeni, da je vožnja za predlagatelja tudi finančno breme, ki ga slednji le s težavo zmore. Vožnja iz Ljubljane do domnevnega bivališča nasprotne udeleženke je trideset minut, kar pomeni znaten strošek za bencin, brezplačno tudi ni vzdrževanje vozila in registracija. Predlagatelj si želi imeti neovirane in dovolj obsežne stike, da bodo v največji meri zagotovljene največje koristi otrok ter pravice, ki mu jih zagotavlja Ustava v 54. in 56. členu in mednarodno pravo. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah določa, da ima otrok pravico, da ne bo proti volji staršev ločen od njih in da vzdržujejo osebne stike s staršema.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so razlogi v sklepu nejasni oziroma med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo odločilna dejstva, na podlagi katerih je sprejelo odločitev, dokazna ocena pa temelji na metodološkem napotku iz 8. člena ZPP, čeprav argumentacija sodišča prve stopnje temelji predvsem na izvedenskem mnenju. Glede na ugotovitve izvedenke v sklepu ni nasprotij z ugotovitvami iz začasne odredbe2 v zvezi z izvajanjem stikov pod nadzorom ali z mnenjem CSD. Izvedenka je pri izdelavi izvedenskega mnenja upoštevala mnenja CSD, vendar je predlagala drugačen obseg stikov, kar je strokovno utemeljila. Neutemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo razlogov, na podlagi katerih je določilo obseg stikov in zakaj stike ni določilo pod nadzorom. Argumente sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče sprejema, zato ocenjuje, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, zmotno je sodišče prve stopnje le uporabilo materialno pravo v delu, ko nasprotni udeleženki ni naložilo, da prevzame del obveznosti v zvezi z izvajanjem stikov in ker ni odločilo, da se odpadli stiki pri A. nadomestijo in da sta udeleženca dolžna drug drugega obvestiti o morebitni menjavi bivališča pred izvedbo stikov. S spremenjeno odločitvijo sodišča prve stopnje so zavarovane ustavne in konvencijske pravice otrok in udeležencev, kot jih navaja pritožba in jih v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče znova ne povzema.

8. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (prvi odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; v nadaljevanju ZZZDR). Otrokova korist je temeljna (odločilna) predpostavka, na podlagi katere se določi obseg in način stikov otroka z nerezidenčnim staršem. Prav te predpostavke je upoštevalo sodišče prve stopnje, ko je odločalo o stikih predlagatelja z otrokoma.

9. Iz izpovedb in pritožbenih navedb predlagatelja, mnenja CSD, izvedenskega mnenja in izjav Š. izhaja, da Š. še vedno nasprotuje stikom s predlagateljem, kljub uvajalnim stikom, ki so bili določeni na CSD z začasno odredbo sodišča prve stopnje. Izvedenka ugotavlja, da Š. izraža pravo lastno voljo, njeno nasprotovanje stikom s predlagateljem pa ima podlago v preteklih ravnanjih predlagatelja, ki jih pritožba ne izpodbija. Š. je bila na predlagatelja zelo navezana, po razpadu življenjske skupnosti udeležencev, pa se je predlagatelj umaknil in povsem prekinil stike z otrokom3. Ni se zanimal za njeno šolo, za njene specialne potrebe, interesne dejavnosti in tudi v materialnem pogledu ji ni nudil ničesar. Tak odnos je imel tudi do A. Te ugotovitve izvedenke temeljijo na psiholoških testih otrok in udeležencev, intervjujih in opazovanju odnosov med otrokoma ter predlagateljem in nasprotno udeleženko ter na listinah, ki jih je vpogledala izvedenka. Izvedenka je v izvedenskem mnenju upoštevala, da ni moč zanikati vpliva nasprotne udeleženke na Š., ker se Š. identificira z negativnimi vplivi nasprotne udeleženke do predlagatelja in se čuti lojalna do nje, kot primarne osebe, vendar je hkrati pojasnila, da je predlagatelj tisti, ki se je umaknil in ki zaradi preteklih ravnanj otrokoma ne predstavlja dovolj trdnega in varnega starševskega lika, s tem, da predlagatelj težave s stiki pripisuje le drugim, do svojih ravnanj pa je nekritičen, manjka pa mu tudi empatija do čustev drugih. Predlagatelj se postavlja v vlogo žrtve in glede na lastna ravnanja v preteklosti goji nerealna pričakovanja glede otrok. Predlagatelj predstavlja za Š. nepredvidljiv lik, ki je povzročal pri njej čustveno stisko in zmedo. Te ugotovitve izvedenke potrjujejo, da Š. ne zavrača stikov s predlagateljem zaradi ravnanj nasprotne udeleženke, kar posebej izpostavlja tudi izvedenka, zato ni moč slediti izpovedbi B., da predlagatelj ni imel stikov z otroki, ker je nasprotna udeleženka nasprotovala tem stikom oziroma navedbam predlagatelja, da so negativne predstave nasprotne udeleženke o predlagatelju povzročile, da so otroci odklanjali stike z njim. Izvedenka je večkrat izpostavila, da se je predlagatelj sam umaknil iz tega odnosa ter da je pri stikih manj zanesljiv in predvidljiv4. Izvedenka ugotavlja, da je Š. v adolescentnem obdobju, kjer v ospredje vstopa njeno lastno avtonomno razmišljanje in povečana kritičnost do zunanjega sveta. Glede na takšno oceno zrelosti otroka pri podaji mnenja in glede na pretekla negativna ravnanja predlagatelja do otrok, ni dvoma, da je treba mnenje Š. glede njenih stikov s predlagateljem spoštovati, kar je v postopku večkrat izpostavil tudi predlagatelj. Iz izvedenskega mnenja zato prepričljivo izhaja, da osebni stiki ne bi bili v korist Š., ker bi osebni stiki brez njenega soglasja ogrozili njen osebnosti razvoj.

10. Sodišče prve stopnje je zato pravilno vezalo stike predlagatelja s Š. na njeno privolitev. Pritožbeno sodišče je presenečeno nad ravnanjem predlagatelja, ki nasprotuje takšni odločitvi sodišča prve stopnje, čeprav je pred sodiščem prve in druge stopnje, CSD in izvedenko vseskozi zatrjeval, da je treba spoštovati oziroma da bo spoštoval željo otrok glede stikov. Pritožbene trditve v tem delu le potrjuje ugotovitve izvedenke, da je predlagatelj do svojih ravnanj nekritičen, da mu manjka empatija do čustva drugih in da ni sposoben prepoznati, da je takšno dejansko stanje predvsem posledica njegovih ravnanj iz preteklosti, zaradi katerih je predlagatelj za Š. nepredvidljiv lik, ki je v preteklosti preveč pogosto izginjal iz njenega življenja ter ji povzročal stisko in zmedo.

11. Zatrjevano nasilje nasprotne udeleženke do Š. in A. ni izkazano, čeprav so bili ugotovljeni posamezni neprimerni vzgojni ukrepi nasprotne udeleženke do otrok, ki jih je na enak način izvajal tudi predlagatelj5. Te ugotovitve so prepričljivo potrjene, kljub trditvam predlagatelja, da je bila med tem postopkom njemu predodeljena B. zaradi nasilja, ki naj bi ga nad hčerjo izvajala nasprotna udeleženka, s tem, da nasprotna udeleženka navaja6, da je v konfliktu z B., ker „ima hči težavno puberteto, v šoli je začela popuščati in ne prenese nobenih omejitev.“ V izvedenskem mnenju ni nasprotij ali pomanjkljivosti, ugotovitve in predlogi glede načina in obsega stikov so strokovno podprti, zato sodišče prve stopnje ni upoštevalo mnenja CSD7 v delu, kjer CSD predlaga drugačen obseg stikov, kot ga je kasneje predlagala izvedenka. Obseg stikov predlagatelja z otroki na CSD med postopkom pred sodiščem prve stopnje je bil večji, ker se je poskušalo znova vzpostaviti osebne stike predlagatelja z otroki. Poskus vzpostavitve osebnega stika Š. s predlagateljem na CSD ni bil uspešen, zato je bilo treba določiti drugačen način stikov, osebne stike pa vezati na soglasje Š., kot je to predlagala izvedenka.

12. Stiki predlagatelja A. so določeni v primernem obsegu, saj temeljijo na strokovnih ugotovitvah izvedenke. Takšne stike je predlagal tudi predlagatelj v prvem predlogu8, ki ga je kasneje spremenil. Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sedaj obseg stikov časovno daljši, kot ga je določilo sodišče prve stopnje v prvem sojenju na podlagi mnenja CSD in novega predloga predlagatelja, kar zagotavlja predlagatelju, da bo zaradi časovno daljšega stika, lahko vzpostavil vsebinsko kvalitetnejši odnos z A., saj je bil prvotno določen stik v trajanju le ene ure prekratek. Na ta način se zagotavlja kvalitetnejši stiki predlagatelja z otrokom. Treba je dati prednost kvaliteti in ne kvantiteti stikov, kar je zagotovo v korist otroka9. Pri obsegu stikov predlagatelja s A. izvedenka ugotavlja, da ima A. pozitivni odnos do predlagatelja, čeprav ji je predlagatelj kot navezovalna oseba manj blizu. Predlagateljevo poznavanje otrokovih potreb je po mnenju izvedenke šibko, nima vpogleda v razvojne potrebe otroka, ki so pri A. še posebej specifične10. Osebni stiki predlagatelja so za A. koristni, vendar glede na opisane konkretne okoliščine zahtevajo postopnost, da se bo lahko med njima postopoma vzpostavila trdnejša čustvena povezava, na podlagi katere bo mogoče v prihodnosti povečati obseg stikov. Povečanje obsega stikov že sedaj z namenom nadomestiti zamujeno, bi lahko povzročilo nasprotne učinke, še posebej glede na pretekla ravnanja predlagatelja, medsebojno povezanost predlagatelja z A. ter glede na obseg in način stikov predlagatelja z A. do sedaj, ko teh stikov v zadnjih obdobju ni bilo. nenazadnje predlagatelj navaja tudi finančne težave povezane z izvajanjem stikov.

13. Ker je obseg stikov predlagatelja z A. iz že pojasnjenih razlogov omejen le na stike dvakrat mesečno11, stiki predlagatelja pa so v korist otroka in so nujna predpostavka za vzpostavitev kvalitetnega starševskega odnosa predlagatelja z A., je pritožbeno sodišče odločilo, da se odpadli stiki zaradi bolezni otroka nadomestijo v naslednjem tednu v petek.

14. Predlagatelj ni dokazal, da bi menjave bivališč nasprotne udeleženke vplivale na izvajanje stikov. Udeleženca sta v sporu, predlagatelj zatrjuje, da nasprotna udeleženka menjava bivališča, nasprotna udeleženka je nasprotovala predlogu predlagatelja, da bi predlagatelj A. prevzemal pred OŠ, zato je v izogib nadaljnjim sporom, pritožbeno sodišče naložilo predlagatelju in nasprotni udeleženki, da morata drug drugega obvestiti o morebitni menjavi bivališča pred izvedbo stika predlagatelja z A., ker je tudi oba starša zavezalo, da sodelujeta pri izvrševanju stikov.

15. Stiki pod nadzorom se določijo takrat, če so otroci ob stikih ogroženi in je le na ta način mogoče vzpostavi stike otroka z staršem. A. na stikih s predlagateljem ni ogrožena in stikom ne nasprotuje; ni tudi razlogov, da bi se stiki s Š. izvajali pod nadzorom, če bo Š. v osebne stike s predlagateljem privolila. Tudi izvedenka ugotavlja, da ni razlogov, da bi se stiki predlagatelja z otrokoma izvajali pod nadzorom, ker zato ni strokovno utemeljenih razlogov, predlagateljeva pričakovanja v zvezi s takšno obliko stikov glede na ugotovljena dejstva pa so nerealna in neživljenjska12. 16. S stiki se zagotavljajo predvsem koristi otrok. Starš, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo si mora prizadevati za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim staršem (drugi odstavek 106. člena ZZZDR). Otroku mora od rezidenčnega starša dobiti jasno sporočilo, da so stiki z drugim staršem v njegovo korist. Ta občutek ali vedenje bo otrok n B. že ponotranjil, če starš, kateremu je otrok dodeljen v varstvo in vzgoje, tudi sam sodeluje pri stikih na način, da otroka na stik pripelje in(ali) ga po stiku prevzame. Porazdelitev bremen staršev glede voženj na stike in iz stikov je za otroka pomembno spoznanje, da rezidenčni starš podpira stike, kar lahko pomembno vpliva na kvaliteto njegovega osebnostnega razvoja, kljub negativnim posledicam, ki običajno nastanejo zaradi razpada življenjske skupnosti njegovih staršev. Sodišče je dodelilo A. v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, ker je ugotovilo, da bo bolje kot predlagatelj prepoznala A. interese in želje ter zavarovala njene koristi, zato se pričakuje, da bo s tem, ko bo tudi sama sodelovala pri izvajanju stikov, pomembno vplivala na uspešen osebnostni razvoj (vseh) otrok in da te obveznosti ne bo štela kot breme, ki bi ga celo na ta način predstavila otroku. Takšno zavržno dejanje bi bilo v popolnem nasprotju s pričakovanji, zaradi katerih sta bila otroka dodeljena njej v varstvo in vzgojo. Udeleženca sta v sporu, vendar je opisan režim stikov po mnenju pritožbenega sodišča v korist otrok in zato ga je treba na ta način tudi dosledno izvrševati13, ker bo pozitivno vplival na vse (tri) otroke, saj bo dal otrokom jasno sporočilo, da udeleženca sodelujeta pri izvrševanju stikov, ker jih podpirata, saj so stiki v korist otrok.

17. Nasprotna udeleženka ni vložila pritožbe, kar pomeni, da se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da bo obseg stikov Š. določila sama, če se bo za osebne stike s predlagateljem odločila. V sodni praksi je zastopano stališče, da je stopnja konkretizacije otrokovih stikov v sodni odločbi odvisna od zmožnosti medsebojne komunikacije staršev. Če sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja o otrokovih stikih oziroma ko stopnja soglasja med njima to dopušča, je lahko okvir stikov določen nekoliko bolj ohlapno. Če pa medsebojna komunikacija med staršema ni mogoča ali je zelo otežena, morajo biti zaradi varstva koristi otrok stiki določeni natančno in jasno14. Udeleženca nista zmožna medsebojne komunikacije, kar bi glede na sodno prakso pritrjevalo stališču predlagatelja, ki v pritožbi graja odločitev sodišča prve stopnje, ker ni določilo obsega stikov, ki bi se prilagajal odzivu Š. Vendar se obravnavani primer v bistvenih lastnostih ne ujema s primerom, ki je bil predstavljen iz sodne prakse. Iz že pojasnjenih razlogov bodo osebni stiki predlagatelja s Š. potekali le na njeno željo, po predhodnem dogovoru s predlagateljem. Ker se ne ve, kakšen bo odziv Š. do osebnih stikov s predlagateljem, bi bila odločitev, s katero bi se natančno določil obseg stikov hipotetični formalizem, ki ne bi imel opore v dokazih, predvsem pa bi takšna odločitev najverjetneje po nepotrebnem omejevala stike, s tem, ko bi vezala stike predlagatelja s Š. na določen dan in na točno določeno trajanje, kar pa ne bi bilo v korist otroka in predlagatelja. Odločitev sodišča prve stopnje omogoča predlagatelju, da bo takoj, ko bo Š. izrazila željo do osebnih stikov z njim, lahko uveljavil to pravico, pri tem pa ne bo omejen na stike na določen dan in trajanje, zato bo nasprotna udeleženka najverjetneje tista, ki bo imela interes, da v novem sodnem postopku predlaga, da se obseg stikov natančno določi, zaradi varstva koristi otroka. Pritožbeno sodišče pa je odločilo, da v primeru, če bo Š. izrazila željo do stikov ter bo med Š. in predlagateljem obstajal dogovor glede stikov, predlagatelj prevzame Š. na njenem domu in jo tja tudi vrne. Pritožbeno sodišče je na ta način le predlagatelju naložilo, da poskrbi za prevoz Š. na stike oziroma iz stikov, čeprav v sodni praksi načeloma velja15, da morata to obveznost izvrševati oba roditelja, ki sta v odnosu do otrok enakopravna, pa vendar okoliščine konkretnega primera utemeljujejo odločitev, kot jo je sprejelo pritožbeno sodišče. Namreč, ko (če) bo Š. izrazila željo po stikih s predlagateljem, takrat je treba to njeno željo realizirati takoj ter brez obotavljanja, nepotrebnega odlašanja in brez zapletov. Če (ko) bo do teh stikov prišlo in če bo dogovorjen med Š. in predlagateljem enak režim stikov, kot je določen z A. D., potem je smiselno, da se vzpostavi enak režim prevzemanja in oddajanja Š. na stike s predlagateljem, kot je določen za A., saj bosta Š. in A. istočasno na stikih s predlagateljem, kar je v korist obeh otrok. Ta možnost je predvidljiva, zato je pritožbeno sodišče tudi tak režim prevozov na oziroma iz stikov določilo, s tem, da se tak izmeničen režim nadaljuje tudi v bodoče, vse pa je vezano na odločitev Š., ki tudi odloča, ali se bodo odpadli stiki nadomeščali16, ker Š. odloča o vzpostavitvi in obsegu stikov s predlagateljem.

18. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in sklep spremenilo, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

19. V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku (413. člen ZPP). Predlagatelj je le delno uspel s pritožbo, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 B. je bila s sodno poravnavo P 2937/2016-IV z dne 15. 5. 2017 predodeljena v varstvo in vzgojo predlagatelju. 2 Glej l. št. 32 - 37. 3 In tudi z mld. B. in mld A. 4 Glej npr. l. št. 314. 5 Glej zaslišanje izvedenke; l. št. 214. 6 Glej l. št. 170 oziroma stran 8 izvedenskega mnenja. 7 Glej mnenje CSD z dne 25. 11. 2016; l. št. 53. 8 Enako CSD v mnenju 2. 2. 2016; glej l. št. 16. 9 Primerjaj VSRS sodba II Ips 414/2007. 10 Npr. A. se bo prešolala na OŠ s prilagojenim programom, podrobneje glede osebnih lastnosti A. glej izvedensko mnenje in izpoved izvedenke. 11 Nasprotna udeleženka je predlagala na naroku 22. 12. 2016 večji obseg stikov (glej l. št. 70), vendar je treba že iz pojasnjenih razlogov slediti mnenju izvedenke. 12 Glej l. št. 178 oziroma stran 16 izvedenskega mnenja. 13 Pritožbeno sodišče je upoštevalo tudi sodbo VSRS II Ips 536/2009, v kateri VSRS pojasnjuje razloge, ko je mogoče od takšnega režima odstopiti zaradi sporov med staršema. 14 VSRS sklep II Ips 220/2015. 15 VSRS sodba in sklep II Ips 536/2009. 16 Drugačne dejanske okoliščine pri A. v tem delu narekujejo drugačno odločitev; glej 13. tč. sklepa pritožbenega sodišča.