Jedro

Nelastniki zemljišč, od katerih je eno gospodujoče in drugo služno, sicer ne morejo ustanoviti stvarne služnostne pravice, lahko pa sklenejo dogovor, s katerim en zakupnik dovoljuje drugemu, da ta lahko opravlja vožnje po tej parceli. Tak obligacijsko praven dogovor pa je potrebno spoštovati tako kot vsak dogovor, sklenjen po določbah ZOR.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi pobijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s pobijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek ..., s katerim je ta zahteval od toženca, da preneha z vožnjami po poti po parcelnih št. ..., vse k.o.... in da mu je dolžan plačati tudi 36.700,00 SIT, ugodilo pa je nasprotni tožbi... in naložilo pritožniku, da mora odstraniti s parcele... posajene sadike sliv in traso poti na tej parceli vzpostaviti v prvotno stanje, pri čemer mu je prepovedalo tudi vsakršno nadaljnje vznemirjanje. Pritožniku je naložilo še, da mora nasprotni stranki povrniti 36.000,00 SIT stroškov.

Zoper sodbo se pritožuje..., ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da naj se sodba spremeni ali razveljavi. Sodba ne temelji na točni številki parcel ter so zato vse njene ugotovitve napačne. Iz mapne kopije ni mogoče točno ugotoviti ostri ovinek ter je očitno, da stranki govorita o dveh različnih poteh. To izhaja tudi iz ugotovitev izvedenca in izpovedi prič, da naj bi šlo v naravi za makadamsko pot, medtem ko je sporna pot zaraščena, ker so na njej posajene slive. Zaradi slednjega tožnik tudi ni zahteval od toženca vzdrževanje in zaprtje poti. Pri tem sodišče še prezre, da izvedenec trdi, da so slive na parcelni št. ...

kljub temu pa ugodi tožbenemu zahtevku, da je toženec dolžan odstraniti slive tudi s parcelnih št....

Nikjer tudi ni ugotovljeno, kakšno je bilo prejšnje stanje na poti na parcelni št...., medtem ko se uhojena travnata pot ne vzdržuje s posutjem gramoza. Zaradi vseh teh nejasnosti in ker sodišče ni napravilo skice, sodbe sploh ni mogoče preizkusiti. Kot je tožnik že pojasnil v svoji pripravljalni vlogi 16.1.1993, nima toženec nobene služnostne pravice vožnje po parcelah, navedenih v tožbenem zahtevku.

Take služnosti tudi ni bilo mogoče ustanoviti, ker nepremičnine niso bile v lasti pravdnih strank. Je pa tožnik s poravnavo na KS dovolil tožencu uporabljati pot pod pogojem, da bo plačal stroške naprave poti in jo pomagal vzdrževati. Ker pa tega tožnik ni storil, mu je toženec upravičeno prepovedal uporabo poti. Toženec pa te poti tudi ne potrebuje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je opravilo ogled ter na kraju samem s pomočjo izvedenca in prič ugotovilo identifikacijo sporne poti. Tako je ugotovilo, da ta teče od javne poti po parcelnih št...., ki je makadamska, nakar zavije na parcelno št. 4407/1, kjer je bila zaraščena s travo in kjer je sedaj sporna zato, ker je na tem odseku pritožnik posadil nekaj slivovih sadik. Navedene ugotovitve so v pobijani sodbi podkrepljene z dokazi (ogled, izvedenec, priče - list. št. 26 in 27) ter so zato drugačne pritožbene trditve neutemeljene.

Med strankama pa je bilo tudi nesporno, da je bila prav obravnavana trasa predmet poravnave, sklenjene na poravnalnem svetu KS leta 1986. Iz navedenih izvedenih dokazov dalje izhaja, da teče do spornega dela makadamska pot, od tam dalje, to je po parcelni št..... pa je trasa porasla s travo in se nadaljuje še naprej od dela, ki je sedaj zasajen s slivovimi sadikami. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ne more biti sporna ne trasa in ne kvaliteta te, kar naj se vzpostavi v prejšnje stanje.

Nesporno in z zapisom poravnave potrjeno je, da je pritožnik s poravnavo leta 1986 dovolil tožniku ... uporabo tudi spornega dela poti, ki teče po parcelni št.... ki jo je dobil v zakup. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da pritožnik k svojih s poravnavo prevzetih obveznosti ne more enostransko prekiniti, ker ni dokazal potrebnih predpostavk zato. Pri tem ni pomembno, da s poravnavo ni mogla biti dogovorjena služnostna pravica, saj bi to lahko ustanovili le lastniki, ob pogojih členov 49 in nasl. ZTLR. Vendar pa stranke vežejo tudi obligacijsko-pravni dogovori (člen 10, 26 in naslednji ZOR), ki se jih je treba držati oziroma izpolnjevati (člen 17 ZOR) in v tem primeru gre prav za tak dogovor, s katerim je bila ustanovljena pravica tožnika ..., da uporablja sporno pot. Tožbeni zahtevek, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo, je po oceni pritožbenega sodišča dovolj jasen in je naložena obveznost povsem določljiva (potek trase in njena kvaliteta, odstranitev dreves).

Sodišče prve stopnje ni naložilo pritožniku, da mora odstraniti drevesa tudi iz parcelnih št. 4406/2, 4405/1, ki se navajata v izreku očitno le zaradi ponazoritve poteka trase sporne poti ter je dovolj jasno določeno, da je treba drevesa odstraniti iz trase na parcelni št.... in ne še kje drugje. Prav tako pa s sodbo ni naloženo, da je treba na spornem delu nasipati gramoz ali napraviti makadamsko pot. Pritožnik svoje pritožbe v delu, s katerim je zavrnjen zahtevek na plačilo, ni obrazložil s kakšnimi konkretnimi navedbami, kar pomeni, da je pritožbeno sodišče ta del sodbe lahko preizkusilo le uradoma.

Pri takem preizkusu pa ni ugotovilo kakšnih uradoma upoštevnih kršitev.

Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega ugotovilo, da s pobijano sodbo niso bile zagrešene v pritožbi uveljavljene kršitve, medtem ko uradoma upoštevnih kršitev ni ugotovilo. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in pobijano sodbo potrdilo (člen 368 ZPP).