Jedro

Organ je zavezanec za posredovanje javne informacije le, kolikor s tako informacijo tudi dejansko razpolaga in ta informacija izhaja iz njegovega delovnega področja ter je v materializirani obliki, kar pomeni, da jo je prosilcu dolžan posredovati samo, kolikor tako informacijo ima. Ni pa organ informacije dolžan na podlagi prošnje prosilca pridobivati pri drugih organih, ki s tako informacijo dejansko razpolagajo ali jo celo sam ustvariti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Kopru (v nadaljevanju tudi organ) je dne 16. 2. 2022 prejelo tožnikovo prošnjo, s katero je na podlagi določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) zahteval podatke o pravosodnem izpitu višje sodnice svétnice A. A. Višje sodišče v Kopru je tožnikovo zahtevo z odločbo št. Su 70/2022-2 z dne 22. 2. 2022 zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve citira določbo 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Višje sodišče v Kopru z zahtevanimi informacijami (dokumenti) o višji sodnici svétnici A. A. ne razpolaga v nobeni od teh oblik. Pravosodni izpit oziroma pravniški državni izpit je eden od pogojev za nastop sodniške funkcije, kar preverjajo organi, ki odločajo o nastopu sodniške funkcije posameznega sodnika. O imenovanju A. A. v naziv višje sodnice pri Višjem sodišču v Kopru je odločil Sodni svet z odločbo št. 2/2007-209 z dne 29. 3. 2007. Ker torej o tem ni odločalo Višje sodišče v Kopru, ni razloga, da bi razpolagalo z zahtevanimi dokumenti. Določbe Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) za imenovanje v sodniško funkcijo in na posamezna sodniška mesta določajo pristojnosti različnih organov, ki tudi razpolagajo z ustreznimi dokazili. Višje sodišče v Kopru razpolaga le z listinami, ki vsebujejo podatke v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije po tem, ko sodnik nastopi funkcijo. Za konkretno sodnico zato Višje sodišče v Kopru razpolaga le s podatki o njeni sodniški službi od leta 2007 dalje. Glede na navedeno je tožnikovo zahtevo zavrnilo.

2. Tožnik je zoper odločitev Višjega sodišča v Kopru vložil pritožbo, ki pa jo je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju tožena stranka) z odločbo št. 090-104/2022/2 z dne 29. 3. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zavrnil. V obrazložitvi povzema vsebino odločbe organa in vsebino tožnikove pritožbe, v kateri je tožnik, poleg zahteve, kot jo je uveljavljal pri organu, navajal še, da je odvetnik B. B. zastopal moža višje sodnice svétnice A. A. in da zahteva, da se pribavi ta spis, saj obstaja utemeljen sum, da gre za družinskega odvetnika, opisoval pa tudi, da naj bi imenovana sodnica ukradla del zemljišča lastnikoma in da ga kot državljana zanima, ali jo je sram in kdaj bo vrnila ukradeno zemljišče. 3. Tožena stranka ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, sporno pa je, ali z informacijo, ki jo zahteva tožnik, razpolaga. Po tem, ko citira določbo 4. člena ZDIJZ, pojasnjuje, da iz te definicije izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, nahajati pa se mora v materializirani obliki. Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, to pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in zahtevi prosilca ni moč ugoditi.

4. Tožena stranka pritrjuje zaključku organa, da z dokumenti, ki jih zahteva tožnik, organ ne razpolaga. Te navedbe so skladne z materialnopravno ureditvijo v Zakonu o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS), ki v določbah 15. do 23. člena ureja postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika, pogoji za opravljanje funkcije pa so določeni v 8. členu tega zakona. V postopku imenovanja na sodniško funkcijo pogoje, oziroma popolnost prijave za prijavljene kandidate ocenjujejo in preverjajo organi, ki sodelujejo v tem postopku. To so Vrhovno sodišče, Sodni svet in Državni zbor. Višje sodišče v Kopru torej ni dolžno voditi evidence o opravljenem pravosodnem izpitu za osebe, ki pri njem opravljajo sodniško funkcijo, niti tožena stranka ni zaznala utemeljenih razlogov, da bi s tako evidenco to sodišče dejansko razpolagalo, pa podatkov tožniku ne bi želelo posredoval. Višje sodišče v Kopru z zahtevanimi podatki sicer niti ni dolžno razpolagati, kar izhaja iz 72. člena ZSS, ki določa, da centralno kadrovsko evidenco za urejanje položaja, pravic, dolžnosti in odgovornosti sodnikov ter omogočanje opravljanja zadev sodne uprave vodi Vrhovno sodišče RS in torej ne posamezno sodišče, pri katerem določen sodnik opravlja sodniško funkcijo. Tožnik tudi ni izkazal, da bi Višje sodišče v Kopru razpolagalo z zahtevanimi informacijami.

5. Tožena stranka še ugotavlja, da je tožnik v pritožbi svoj zahtevek za dostop do informacij javnega značaja razširil, kar pa ni v skladu z določbo 133. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da lahko stranka po tem, ko je postopek uveden, razširi ali spremeni svoj zahtevek, ne glede na to, ali se opira na isto pravno podlago, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Pojasnjuje, da se tožnik ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 16. 2. 2022 ni zahteval in se zato tožena stranka ni opredeljevala do novo zahtevanih dokumentov v pritožbi. Tožena stranka kot pritožbeni organ namreč v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločitvijo. Tako organ kot tudi tožena stranka sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka, kar je tudi stališče Upravnega sodišča RS v sodbi št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. 6. Tožena stranka še pojasnjuje, da v predmetni zadevi ni izključeno, da pri drugih upravljavcih (Sodnemu svetu, Državnemu zboru, Vrhovnemu sodišču) obstajajo dokumenti, ki bi lahko bili predmet tožnikove zahteve. Ker pa z njimi Višje sodišče v Kopru, kot organ v tem postopku, ne razpolaga, jih posledično ni dolžno pridobiti in posredovati tožniku. Zavezanci po ZDIJZ so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti od drugih organov, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

7. Tožena stranka dodaja, da ni pristojna, da bi se spuščala v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se presoja vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Takšno stališče je že večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS (npr. v zadevah št. I U 512/2010, II U 1429/2011, II U 504/1060-16).

8. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo sodišču predlaga, naj mu predloži podatke o višji sodnici svétnici A. A., in sicer ali izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje te funkcije, to je, ali ima končano fakulteto, redno ali izredno, pravosodni izpit, kje ga je opravila in kdaj in ali ima opravljen evropski državni izpit. Prosi za konkreten dokaz, glede na to, da gre za sodišče, ki sodi v imenu ljudstva in ima ljudstvo pravico, da se ga seznani z dokazi. Zaznal je, da je sodnica ukradla del zemljišča lastnikoma C. C. in Č. Č., imenovanemu Č. Polna imena so sodnici A. A. znana in znan tudi naslov njunega stalnega bivališča. Kot državljana ga zanima, ali je sodnico sram in ga tudi zanima, kdaj bo vrnila ukradeno zemljišče, na katerem je postavila kamniti zid. Odvetnik B. B. je zastopal njenega moža na sodišču in obstaja upravičen sum, da je njen družinski odvetnik.

9. Tožnik trdi, da je sodnica A. A. na Okrožnem sodišču v Kopru v pravdni zadevi št. P 150/2005 sodila nepošteno. Zaradi njenega nepoštenega sojenja je bila dovoljena prodaja njegove hiše in bo na stare dni ostal brez strehe nad glavo. Ščitijo se osebe, ki posedujejo milijonsko premoženje v škodo starih, bolnih in onemoglih oseb. Odvetnik B. B. ima velike apetite po njegovem premoženju, sodišče pa ga ščiti, četudi je lažnivec. Na sodišču mu vprašanja niso dovoljena in ne dobi odgovorov, namerno se ne dovoli izvedba dokazov, ki jih predlaga. V 3. členu ZSS piše, da mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da se ugotovijo pravice in pravni interesi ter da se ti zavarujejo s ciljem pravilne in pravične odločitve. Kot dokaz v predmetni zadevi, poleg izpodbijane odločbe, prilaga članek iz časopisa Časopis Slovenije z dne 27. 4. 2022 in članek iz časopisa Prava.si z dne 3. 3. 2022. Navaja, da bo nadaljeval z objavljanjem, ker gre za obsežno čtivo, ki se je nabralo v času, daljšem od 25 let in mora javnost seznaniti, da na Okrajnem sodišču v Piranu in Okrožnem sodišču v Kopru obstaja sum pravosodnega kriminala, ki se izvaja nad njim.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, sodišču pa predlaga, naj odloči na podlagi spisovne dokumentacije in tožbo zavrne. Tožnik v tožbi ne navaja nobenih dejstev in dokazov, iz katerih bi izhajalo nasprotno, kot je to tožena stranka ugotovila v izpodbijani odločbi, torej, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Pravosodni izpit oziroma pravniški državni izpit je eden od pogojev za nastop sodniške funkcije, izpolnjevanje katerega preverjajo tisti organi, ki o nastopu sodniške funkcije posameznega sodnika odločajo. O imenovanju sodnice A. A. v naziv višje sodnice na Višjem sodišču v Kopru je odločal Sodni svet z odločbo št. 2/2007-209 z dne 29. 3. 2007. Ker o tem ni odločalo Višje sodišče v Kopru, pač pa drug organ, ni osnove, da bi to sodišče razpolagalo z zahtevanimi dokumenti, pač pa razpolaga le z listinami, ki vsebujejo podatke v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije, nastalimi po nastopu funkcije pri tem sodišču. Na podlagi navedenega je zato organ tožnikovo zahtevo za posredovanje informacij, to je dokazila o pravosodnem/pravniškem državnem izpitu utemeljeno zavrnil. 11. Izpolnjevanje pogojev oziroma popolnost prijave za prijavljene kandidate v postopku imenovanja na sodniško funkcijo ocenjujejo in preverjajo organi, ki v tem postopku sodelujejo. To so Vrhovno sodišče, Sodni svet in Državni zbor. Višje sodišče v Kopru po veljavni zakonodaji ni dolžno voditi evidence o opravljenem pravniškem državnem izpitu za osebe, ki pri njem opravljajo sodniško funkcijo, niti tožena stranka ni zaznala utemeljenih razlogov, da bi ta organ s tako evidenco razpolagal in da tožniku ni želel posredovati zahtevanih podatkov. Višje sodišče v Kopru z zahtevanimi podatki tudi sicer ni dolžno razpolagati, kar izhaja iz 72. člena ZSS. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, kar je tudi stališče Upravnega sodišča. 12. Glede tožbenih navedb v delu, ki se nanašajo na očitke sodnici A. A. v zvezi z njenimi domnevnimi ravnanji v sodnih in drugih postopkih, tožena stranka ugotavlja, da ta niso predmet njene presoje v postopku izdaje izpodbijane odločbe in se tudi ne nanašajo na dostop do informacij javnega značaja, zato se do tega ne opredeljuje.

13. Tožnik se je na odgovor tožene stranke odzval v vlogi z dne 10. 8. 2022, vztrajal pri tožbi in razlogih zanjo, sodišču pa ponovno predlagal, naj tožbi ugodi. Poudaril je, da uveljavlja svoje pravice iz 6. člena ESČP (pravilno EKČP, opomba sodišča) in 23. člena Ustave RS, ki določata, da ima pravico vedeti, ali so bili sodniki izbrani po predpisih o sodnem redu. Posebej to velja za višjo sodnico A. A., ker obstaja utemeljen sum, da nima opravljenega pravosodnega izpita. Predlaga, da se mu dostavijo konkretni dokazi, čudi pa ga, da se podatki skrivajo, četudi bi morali biti javni, saj gre za z zakonom ustanovljeno sodišče, ki sodi v imenu ljudstva.

14. Sodišče je dne 9. 11. 2022 v navzočnosti tožnika in pooblaščenke tožene stranke opravilo javno glavno obravnavo. Tožnik je vztrajal pri tožbenih ugovorih ter sodišču predlagal, naj sledi njegovemu tožbenemu zahtevku ter samo pridobi podatke o pravniškem državnem izpitu sodnice A. A. Zahteva tudi, naj pridobi podatke o tem, ali ima višja sodnica A. A. diplomo in kdaj jo je pridobila, ali jo je pridobila z rednim ali izrednim študijem, kot tudi podatek o tem, ali ima opravljen pravniški državni izpit in kdaj ga je opravila. Predložijo naj se mu kopije teh listin. Zahteva še, naj mu sodišče predloži podatke, ali sodnica izpolnjuje pogoje za opravljanje sodniške službe, ne pa da se ga pošilja na druge organe. Višje sodišče v Kopru, ki je bilo ustanovljeno na podlagi ZS, sodi v imenu ljudstva in ima zato po določbah EKČP, 23. člena Ustave RS in 179. člena ZUP pravico, da pridobi podatek o tem, ali imajo sodnice in sodniki, ki vodijo postopke, vse kar je potrebno za izvajanje sodniške službe. Glede prilog, ki jih je priložil k tožbi ter glede na naroku predložene odločbe Okrožnega sodišča v Kopru št. Su 424/2022-7 in fotokopije ter odločbe Sodnega sveta št. 2/06-1110 z dne 20. 4. 2006, kar vse se nanaša na sodnico C. C., je tožnik pojasnil, da jih uveljavlja kot dokaz v predmetni zadevi.

15. Pooblaščenka tožene stranke je navajala, da tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri navedbah v odgovoru na tožbo. Odločitev Višjega sodišča v Kopru je bila po presoji tožene stranke pravilna in oprta na zakon, saj ni bilo nobenega razloga, da bi dvomili, da pri Višjem sodišču v Kopru ne razpolagajo z zahtevanimi dokumenti, tožniku pa še enkrat svetujejo, naj zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, to je za pridobitev zahtevanih dokumentov, vloži pri Sodnem svetu.

16. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine upravnega spisa, medtem ko je dokazne predloge za vpogled v članek iz časopisa Časopis Slovenije z dne 27. 4. 2022, članek iz časopisa Prava.si z dne 3. 3. 2022 Dosje ..., članek z naslovom Svoboda govora, odločbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Su 424/2022-7, fotokopijo diplome C. C. ter odločbo Sodnega sveta št. 2/06-1110 z dne 20. 4. 2006, zavrnilo. V obravnavani zadevi je predmet presoje pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke, ki je zavrnila zahtevo tožnika za dostop do informacije o pravniškem državnem izpitu višje sodnice svétnice A. A., medtem ko se predloženi članki nanašajo na tam predstavljena stališča glede delovanja sodišč ter odvetnika B. B., preostale listine pa se nanašajo na sodnico C. C., kar vse pa ni predmet tega postopka in je zato te dokazne predloge sodišče zavrnilo.

17. Tožba ni utemeljena.

18. Po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po tej določbi morajo torej biti kumulativno (skupaj) izpolnjeni trije osnovni pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: 1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa; 2) organ mora z njo razpolagati; 3) nahajati se mora v materializiran obliki.

19. Višje sodišče v Kopru je v obravnavani zadevi zavrnilo tožnikovo prošnjo za posredovanje podatka o tem, ali je višja sodnica svétnica A. A. opravila pravosodni/pravniški državni izpit. Pojasnilo je, da z zahtevanim podatkom ne razpolaga, saj izpolnjevanje pogojev za opravljanje sodniške funkcije preverjajo organi, ki odločajo o nastopu funkcije posameznega sodnika. Višje sodišče v Kopru zato razpolaga le s podatkom o sodničini sodniški službi od leta 2007 dalje, to je po tem, ko je bila z odločbo Sodnega sveta imenovana na mesto višje sodnice pri tem sodišču. Tožnik taki odločitvi, ki ji je z izpodbijano odločbo pritrdila tudi tožena stranka, oporeka in trdi, da ima pravico izvedeti, ali sodnica izpolnjuje pogoje za opravljanje sodniške službe - sodišče naj mu zato pridobi podatek o tem, ali je sodnica opravila pravniški državni izpit in kdaj ga je opravila, ali ima diplomo in kdaj jo je pridobila, ali jo je pridobila z rednim in izrednim študijem in ali izpolnjuje ostale pogoje za opravljanje sodniške službe. Glede na navedeno sodišče povzema, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno izpostavila, da v predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ, da pa je sporno, ali z zahtevano informacijo razpolaga in jo je posledično dolžan predložiti tožniku.

20. Sodišče je pri odločanju izhajalo iz določb ZSS, ki urejajo postopek izvolitve oziroma imenovanja sodnika in v prvem odstavku 8. člena določajo pogoje, ki jih mora izpolnjevati posameznik, da je lahko izvoljen na to funkcijo1 - eden od teh pogojev je tudi opravljen pravniški državni izpit. V postopku imenovanja na sodniško funkcijo izpolnjevanje pogojev za opravljanje te funkcije za prijavljene kandidate ocenjujejo in preverjajo organi, ki v tem postopku sodelujejo; to so Vrhovno sodišče, Sodni svet in Državni zbor2 in torej ne sodišče, pri katerem sodnik opravlja sodniško funkcijo. Višje sodišče v Kopru, glede na opisano ureditev, ni vodilo postopka imenovanja višje sodnice svétnice A. A. na sodniško mesto pri tem sodišču in zato ni organ, ki bi bil dolžan voditi evidenco o opravljenih pravniških državnih izpitih za osebe, ki pri njem opravljajo sodniško funkcijo niti ni organ, ki bi vodil kadrovsko evidenco za urejanje položaja, pravic, dolžnosti in odgovornosti sodnikov ter za omogočanje opravljanje zadev sodne uprave, pač pa tako evidenco vodi Vrhovno sodišče (72. člen ZSS). Glede na opisano ureditev postopka imenovanja sodnikov sodišče ne vidi niti podlage oziroma razloga, da bi Višje sodišče v Kopru razpolagalo z dokazilom o pravniškem državnem izpitu za višjo sodnico svétnico A. A. ter da tega dokazila ne bi želelo posredovati tožniku, pa tudi tožnik ni z ničemer izkazal, da bi s tako informacijo organ razpolagal. Višje sodišče v Kopru je zato tožnikovo zahtevo za posredovanje te informacije utemeljeno zavrnilo. Kot je že bilo pojasnjeno - organ je zavezanec za posredovanje javne informacije le, kolikor s tako informacijo tudi dejansko razpolaga (in ta informacija izhaja iz njegovega delovnega področja ter je v materializirani obliki), kar pomeni, da jo je prosilcu dolžan posredovati le, kolikor tako informacijo ima, ni pa je dolžan na podlagi prošnje prosilca pridobivati pri drugih organih, ki s tako informacijo dejansko razpolagajo ali jo celo sam ustvariti. Prosilec je torej tisti, ki mora zahtevek za dostop do informacije javnega značaja nasloviti na organe, ki z zahtevano informacijo razpolagajo3. Sodišče se zato pridružuje pojasnilu tožene stranke, da ni izključeno, da pri drugih organih, ki so sodelovali v postopku imenovanju A. A. na mesto višje sodnice pri Višjem sodišču v Kopru (Vrhovnem sodišču, Sodnem svetu in Državnemu zboru), obstaja dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu za to sodnico in da bi moral zato tožnik svojo zahtevo za pridobitev te informacije predložiti tem organom. Glede na tožnikove tožbene ugovore velja poudariti, da ne gre za to, da bi se tožniku preprečevalo dostop do zahtevane informacije, pač pa zgolj za to, da take informacije ne more pridobiti pri organu, ki z informacijo ne razpolaga, pač pa jo poiskati in zahtevo nasloviti pri tistem (tistih) organu (organih), ki s tako informacijo dejansko razpolaga (razpolagajo).

21. Sodišče še ugotavlja, da je tožnik v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je naslovil na Višje sodišče v Kopru, zahteval (le) informacijo o tem, ali ima višja sodnica svétnica A. A. opravljen pravniški državni izpit. Šele pritožbi zoper odločitev organa in v tožbi pa je svoj zahtevek razširil, saj je zahteval, da se mu posreduje tudi podatek o tem, ali ima diplomo, kdaj je diplomirala in ali je diplomo pridobila z rednim ali izrednih študijem ter ali izpolnjuje druge pogoje za opravljanje sodniške službe. Sodišče ugotavlja, da tako razširjeni zahtevek ne more biti predmet odločanja, pač pa je lahko predmet odločanja le zahtevek v tistem obsegu, kot ga je tožnik naslovil na Višje sodišče v Kopru. V stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek postopka potrebna zahteva stranke, sme namreč pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana (128. člen ZUP), take zahteve pa za razširjeni del zahtevka tožnik pri Višjem sodišču v Kopru ni vložil in zato tudi ne more biti predmet odločanja niti tožene stranke niti sodišča. Poleg tega je tožnik tako v tožbi kot tudi v svoji izjavi na glavni obravnavi Okrajnemu sodišču v Piranu, Okrožnemu sodišču v Kopru, višji sodnici svétnici A. A. in odvetniku B. B. očital tudi več nepravilnosti, celo nezakonitosti, kar presega vsebino predmetnega postopka, niti za obravnavo teh očitkov sodišče ni pristojno in se zato do njih tudi ni opredeljevalo. Predmet tega postopka je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, za katero je sodišče presodilo, da je iz vseh pojasnjenih razlogov pravilna in utemeljena na zakonu ter je zato tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.

1 Prvi odstavek 8. člena ZSS določa: Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje: 23. 1) da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik; 2) da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost; 3) da je dopolnil 30 let starosti; 4) da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji; 5) da je opravil pravniški državni izpit; 6) da ni bil obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja; in 7) da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. 2 Glej 15. do 23. člen ZSS. 3 Prim.: sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 512/2010, II U 1429/2011, II U 504/2016, na katere se je sklicevala tudi tožena stranka.