Jedro

Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede določitve višine avtorskega nadomestila.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede določitve višine avtorskega nadomestila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe v obrestnem delu (I. točka izreka), razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 211138/2012 z dne 2. 1. 2013 (II. točka izreka) in ustavilo postopek za plačilo 83.031,24 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, za 86,00 EUR izvršilnih stroškov ter za plačilo zakonskih zamudnih obresti od petih zneskov po 1.396,63 EUR (III. točka izreka). Nato je razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 12.238,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2012 dalje (IV. točka izreka). Zahtevek za plačilo 20.712,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2012 dalje in za zakonske zamudne obresti od petih zneskov po 6.590,07 EUR za čas do 28. 12. 2012 pa je zavrnilo (V. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (VI. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika in toženke zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper navedeno sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnih vprašanj: 1. Kaj (minimalni honorar iz Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 19981 (v nadaljevanju Pravilnik 98) ali običajno/dogovorjeno plačilo iz licenčne pogodbe) predstavlja pravno podlago za odmero višine nadomestila za javno priobčitev glasbenih del za primer radiofuzne (kabelske) retransmisije in 2. Ali je minimalni honorar iz Pravilnika 98 v skladu z zahtevami konkurenčnega prava in ali krši 14. člen Ustave RS (v nadaljevanju URS). Navaja, da gre za pomembni pravni vprašanji, o katerih prakse Vrhovnega sodišča RS ni. Meni, da je sodišče višino nadomestila za pravico kabelske retransmisije nepravilno izračunalo na podlagi 7. točke drugega odstavka II. poglavja tarife iz Pravilnika 98 in določilo minimalni avtorski honorar, namesto da bi plačilo določilo na podlagi običajnega (dogovorjenega) honorarja iz licenčnih pogodb, sklenjenih na podlagi Memoranduma o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmisirane v kabelskih sistemih v Sloveniji (v nadaljevanju Memorandum). Poudarja, da se je minimalni honorar uporabljal ob tarifi (subsidiarno). Ta je bila z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-165/03 z dne 15. 12. 2005 razveljavljena, zato minimalni honorar ne more obstajati samostojno. Ker ni bilo tarife, na podlagi katere se odmeri minimalni avtorski honorar, bi moralo sodišče odločati ob upoštevanju običajnega plačila. V zvezi s tem se sklicuje na priloženi sodbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2939/2015 z dne 3. 2. 2016 in II Cp 1092/2016 z dne 29. 6. 2016. Iz slednje izhaja, da se minimalni avtorski honorar uporablja le, kadar prihodkov uporabnika ni mogoče določiti. Napačno je stališče drugostopenjskega sodišča, da Memorandum ni skupni tarifni sporazum, ker ne določa nižjih avtorskih honorarjev kot Pravilnik 98, saj te zahteve Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) ne predpisuje. Z zaključkom, da Memorandum ni veljal zaradi neobjave v Uradnem listu, pa je sodišče retroaktivno uporabilo določbe ZASP-D2, ki na dan sprejetja Memoranduma ni veljal. Drugostopno sodišče je nepravilno zavrnilo očitek tožnika, da je fiksna tarifa (minimalni avtorski honorar) nična, ker krši konkurenčno pravo. Sodišče je prezrlo, da je ekonomska korist operaterja povezana z večjim obsegom avtorskega repertoarja, ki ga operater nudi naročniku. Fiksna tarifa, ki jo je določilo sodišče, krši načelo, da mora biti višina avtorskega honorarja odvisna od obsega uporabe avtorskih del in ekonomske koristi, ki jo ustvari uporabnik z uporabo avtorskih del. Takšna tarifa predstavlja tudi kršitev načela enakosti po 14. členu URS, saj enako obravnava velike in majhne kabelske operaterje. Priglaša stroške postopka.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 29/98 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik 98. 2 Uradni list RS, št. 139/2006.