Jedro

Če sodna taksa za pritožbo, ki jo vloži odvetnik, ni plačana, sodišče izda nalog in določi dodatni rok za plačilo. 105a čl. ZPP je namreč lex specialis v razmerju do 108. čl. ZPP, ki določa, da se nepopolna vloga odvetnika zavrže.

Izrek

Pritožbi tožene stranke zoper sklep se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožbi tožene stranke zoper sodbo se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani točki I.b spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0004 I 2004/11647 – 2 z dne 21.10.2004 razveljavi v 3. točki izreka glede izvršilnih stroškov za znesek 92,07 EUR.

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu (t. j. v II. in III. točki izreka) potrdi.

Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti pritožbene stroške v znesku 250,21 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0004 I 2004/11647 – 2 z dne 21.10.2004, in sicer v 1. točki izreka za znesek glavnice 21,42 EUR in zakonske zamudne obresti v znesku 21,42 EUR (točka I.a), ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 98,73 EUR (točka I.b). V preostalem delu je navedeni sklep v 1. točki razveljavilo in sicer za znesek glavnice 295,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot so navedene v II. točki izreka, ter tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v znesku 214,18 EUR (točka III).

S sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo toženca z dne 15.12.2008. Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlagata, da napadeni del sodbe ustrezno spremeni oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožnik izpodbija zavrnilni del sodbe (II. in III. točka izreka). Meni, da je sodišče po nepotrebnem favoriziralo toženca. Če bi sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v ovitek spisa (kopijo zadnje strani spisa tožnika), bi ugotovilo, da je na ovitku zaznamek dejansko opravljene storitve ''7.12.99 – sodni register''. Sodišču očita, da je tožnikov zahtevek obravnavalo tako, kot bi bil predmet odmera pravdnih stroškov. Upoštevati bi moralo veljavno Odvetniško tarifo v celoti, brez kakršnihkoli omejitev. Toženec se je namreč s podpisom pooblastila tožniku zavezal, da bo poravnal stroške in nagrade za izvršena opravila. Odvetniška storitev pa predstavlja vsa opravila, ki jih je odvetnik opravil za stranko. Pritožba zatrjuje, da je tožnik opravil posvet in konferenco s stranko, ki predstavlja samostojno storitev in je kot takšna tudi opredeljena v Odvetniški tarifi, enako tudi poročila. Vloge z dne 9.5.2000, 20.11.2000 in 10.5.2001 pa predstavljajo novo vložene izvršilne predloge. Končno napada še odločitev o stroških postopka, saj meni, da je po temelju uspel s 100%, po višini pa 6,75% in je njegov uspeh 53,38%.

Toženec izpodbija odločitev o izvršilnih stroških (I.b. točka izreka) glede zneska, ki presega 6,66 EUR. Navaja, da bi moralo sodišče glede na tožnikov 6,75% uspeh v postopku sklep o izvršbi glede izvršilnih stroškov obdržati v veljavi kvečjemu za tak odstotek, kar znaša 6,66 EUR. Sicer pa sklep o tem nima nobenih razlogov.

V pritožbi zoper sklep toženec navaja, da je sodišče njegovo pritožbo zaradi neplačane sodne takse napačno štelo kot nepopolno. Plačilo sodne takse je urejeno v 105a čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS št. 73/2007- UPB3 s spremembami, ZPP), določba 2. odst. 108. čl. ZPP pa se nanjo ne nanaša. Sicer pa je takšna odločitev v nasprotju s pravnim poukom v sodbi, v katerem ga je sodišče opozorilo, da se pritožba šteje za umaknjeno, v kolikor taksa ne bo plačana v roku, ki ga bo določilo sodišče v nalogu. Pritožnik zato predlaga, da pritožbeno sodišče tak sklep razveljavi, ter hkrati zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Pravdni stranki na vročeno pritožbo nista podali odgovora.

Pritožba tožnika ni utemeljena, pritožbi toženca pa sta utemeljeni.

O pritožbi tožnika Predmet tožbenega zahtevka je plačilo storitev, ki jih je tožnik kot odvetnik za toženca opravil v postopku izvršbe, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. I 1999/21186. Pri presojanju, kakšno plačilo gre tožniku za opravljene storitve, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Zakona o obligacijskih razmerjih o mandatni pogodbi (Ur. list SFRJ, št. 29/78 s spremembami, ZOR) in Odvetniške tarife, ki je veljala v času opravljanja storitev (Ur. list RS, št. 7/95 s spremembami, v nadaljevanju OT). Glede na to, da ima tožnik kot prevzemnik naročila pravico plačila za svoj trud ne glede na rezultat (749. čl. ZOR), mu gre nagrada za dejansko opravljene storitve, ob upoštevanju Odvetniške tarife, ki omejuje plačilo za storitve in določa način obračunavanja (1. čl. OT).

Po ustaljenem stališču sodne prakse je posvet s stranko že zajet v sestavi vloge in tako ne predstavlja samostojnega opravila, za katerega OT v tar. št. 33 sicer predvideva posebno plačilo. Glede na navedeno sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo 100 točk za posvet 2.12.1999 oziroma po 50 točk za posvet 6.12.1999 in 5.5.2000, ker je to že vsebovano v izvršilnem predlogu z dne 7.12.1999 oziroma v predlogu za razširitev izvršbe z dne 9.5.2000. V skladu s tar. št. 21 OT mu je pravilno priznalo 100 točk za sestavo izvršilnega predloga, ter zgolj po 50 točk za vsako nadaljnjo vlogo. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje pa je tožnik za te vloge že dobil plačilo (priloga B2), zato je pritožbeni očitek v tem delu brezpredmeten. Glede na to, da poročilo z dne 3.5.2001 dejansko predstavlja vabilo stranki na sestanek, poročilo z dne 8.10.2001 pa stranki namenjen obračun stroškov (glej opombo 35 in 36 na strani 8 sodbe), je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ne gre za odvetniške storitve, zato ni upravičen do priglašenih 10 točk oziroma 100 točk. Vpogled v sodni register, za katerega je tožnik priglasil 40 točk, po ugotovitvah sodišča prve stopnje ni bil opravljen. Glede na to, da gre za spor majhne vrednosti, takšnih dejanskih ugotovitev ni dopustno izpodbijati (1. odst. 458. čl. ZPP). Če pa pritožba meri na to, da se sodišče ni opredelilo do kopije spisa odvetnika (priloga A 3), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da navedena listina predstavlja le zapis odvetnika, ki ne dokazuje, da je takšno storitev dejansko opravil. Obračun, kot ga je opravilo sodišče prve stopnje, je torej v skladu z Odvetniško tarifo in kot tak pravilen. Glede na to, da je pretežni del zahtevka zavrnilo zato, ker po Odvetniški tarifi tožnik ni upravičen do plačila vseh priglašenih stroškov oziroma je zanje že dobil plačilo in ne zato, ker bi te storitve v izvršilnem postopku opr. št. I 1999/21186 ocenilo kot nepotrebne, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče zahtevek obravnavalo tako, kot bi šlo za odmero pravdnih stroškov (155. čl. ZPP). Očitek pritožbe, da je takšna odločitev v korist toženca, pa, glede na njeno materialnopravno pravilnost, ne more biti upoštevan.

Sodišče prve stopnje je pravilno izračunalo tudi uspeh tožnika v višini 6,75% (prisojenih 21,42 EUR od zahtevanih 317,31 EUR). Ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini, za katerega se zavzema pritožba, je v sodni praksi uveljavljano le izjemoma, upoštevaje okoliščine primera (najpogosteje v odškodninskih zadevah s spornim temeljem), za kar v predmetni zadevi ni podlage.

Glede na to, da so pritožbeni očitki neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem in stroškovnem delu (II. in III. točka izreka) potrdilo (353. čl. ZPP).

O pritožbi toženca Pritožba utemeljeno graja ravnanje sodišča prve stopnje, ki je pritožbo toženca kot nepopolno zavrglo, ne da bi ga pozivalo na plačilo sodne takse. V skladu z določbo 105a čl. ZPP mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga v nalogu določi sodišče. Navedena določba je lex specialis v razmerju do 108. čl. ZPP, ki določa, da se nepopolna vloga odvetnika zavrže. Določba 105a čl. pa ne razlikuje med primerom, ko sodne takse ne plača stranka, zastopana po odvetniku ali pa laična stranka, temveč v obeh primerih predvideva, da sodišče izda nalog in določi dodaten rok.

Glede na to, da je toženec takso za pritožbo dejansko plačal naslednji dan po vložitvi pritožbe (17.12.2008, kot izhaja iz potrdila na list. št. 43), pa takšno ravnanje sodišča prve stopnje niti ni (bilo) potrebno.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. čl. ZPP) in pritožbo toženca zoper sodbo vsebinsko obravnavalo.

Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi neutemeljeno obdržalo v veljavi v 3. točki izreka, v posledici česar je toženec tožniku dolžan v celoti povrniti njegove izvršilne stroške v znesku 98,73 EUR. Tožniku gredo namreč tudi ti stroški zgolj v obsegu, kot je uspel s svojim zahtevkom. Glede na neznaten uspeh tožnika je sodišče prve stopnje pri odločitvi o povrnitvi pravdnih stroških uporabilo določbo 3. odst. 154. čl. ZPP, po kateri tožnik ni upravičen niti do delne povrnitve in bi isti kriterij kazalo uporabiti tudi glede izvršilnih stroškov. Ker pa toženec izpodbija odločitev le glede zneska, ki presega 6,66 EUR, je pritožbeno sodišče v odločitev o izvršilnih stroških poseglo zgolj za razliko v višini 92,07 EUR in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0004 I 2004/11647 – 2 z dne 21.10.2004 za navedeni znesek razveljavilo (3. točka 365. čl. ZPP).

O stroških pritožbenega postopka Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 2. odst. 154. in 165. čl. ZPP. Toženec je s pritožbama v celoti uspel, zato je upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Ti so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah ter zajemajo: sestavo pritožbe zoper sklep in sodbo dvakrat po 125 točk, poročilo stranki 20 točk, sodno takso 98,52 EUR, 2% materialnih stroškov ter 20% DDV, kar znaša 250,21 EUR.