Jedro

Kazensko sodišče odloča o zahtevkih oškodovancev, da jim storilec povrne škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, v tako imenovanem pridruženem (adhezijskem) postopku (100. do 111. člen ZKP), presoja pa se po pravilih civilnega (obligacijskega) prava. Po določbi 165. člena Obligacijskega zakonika se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. V obravnavani zadevi je škoda nastala z dnem protipravne prilastitve vozil oziroma prejete kupnine, to je dne 29. 8. 2018 za vozilo znamke Audi A4 in dne 11. 9. 2018 za vozilo Volkswagen Golf. Že iz rimskega prava je poznano pravilo fur semper in mora, zato sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da zakonske zamudne obresti tečejo od trenutka nastanka škode.

Izrek

I. Pritožbi pooblaščencev oškodovanca A. d. o. o., X. se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremeni tako, da je obdolženi B. B. dolžan plačati oškodovancu družbi A. d. o. o. znesek 22.643,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 13.859,20 EUR od 29. 8. 2018 dalje do plačila in od zneska 8.784,00 EUR od 11. 9. 2018 do plačila.

II. V nespremenjenih delih se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Grosupljem je z v uvodu navedeno sodbo obdolženega B. B. spoznalo za krivega kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, za kar mu je izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo devet mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let, pod posebnim pogojem, da v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe plača oškodovancu družbi A. d. o. o. znesek 22.643,20 EUR. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) mora obdolženec plačati oškodovancu družbi A. d. o. o. premoženjskopravni zahtevek v višini 22.643,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 5. 2022 dalje. Odločilo je še, da obdolženca na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, dolžan pa je povrniti stroške oškodovanca in njegove pooblaščenke.

2. Pritožbo vlagajo pooblaščenci oškodovanca zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve materialnega prava in kršitev pravil postopka ter predlagajo višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v točki III, ki se nanaša na premoženjskopravni zahtevek, spremeni tako, da odloči, da je obdolženec znesek 22.643,20 EUR dolžan plačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2017, podredno pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 13.859,20 EUR od 29. 8. 2018 dalje do plačila in od zneska 8.784,00 EUR od 11. 9. 2018 dalje do plačila.

3. Na pritožbo so odgovorili obdolženčevi zagovorniki iz Odvetniške družbe C., o. p., d. o. o. iz Ljubljane in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbo oškodovanca zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je iz časovnega sosledja obdolženčevega ravnanja v okviru kaznivega dejanja razvidno, da je 18. 12. 2017 prejel v popravilo dve vozili last oškodovanca, ki ju tudi po pozivu s 16. 1. 2019 ni vrnil, temveč si ju je protipravno prilastil, saj je vozilo znamke Audi A4 29. 8. 2018 prodal D. D. za 10.000,00 EUR, vozilo Volkswagen pa dne 11. 9. 2018 E. E. za 8.500,00 EUR, pri čemer kupnine ni izročil oškodovancu, temveč jo je zadržal zase. Zakoniti zastopnik oškodovanca F. F. je na naroku dne 26. 5. 2022 pojasnil, da je oškodovancu nastala škoda v višini nabavne vrednosti avtomobilov v skupni višini 22.643,20 EUR ter v tej višini priglasil premoženjskopravni zahtevek z zamudnimi obrestmi. Obdolženec se je z višino priglašenega premoženjskopravnega zahtevka strinjal in nastanek škode v priglašeni višini 22.643,20 EUR priznal, ob tem pa je višina škode izkazana tudi z računi o nabavni vrednosti obeh vozil. 6. Sodišče prve stopnje je priglašenemu premoženjskopravnemu zahtevku na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP v celoti ugodilo, priznalo pa je oškodovancu tudi zakonske zamudne obresti od dne 26. 5. 2022 dalje, to je od dneva priglasitve premoženjskopravnega zahtevka. Po stališču sodišča prve stopnje, upoštevaje, da predmet kaznivega dejanja ni bila čista denarna terjatev, temveč prilastitev dveh premičnih stvari, konkretno dveh avtomobilov, ki jih obdolženec tudi po pozivu ni vrnil, in ker ima oškodovanec na podlagi prvega odstavka 105. člena ZKP na voljo izbiro med več možnostmi uveljavitve premoženjskopravnega zahtevka (vrnitev stvari ali povrnitev škode), je oškodovanec šele na naroku dne 26. 5. 2022 opredelil, da ne bo zahteval vrnitve avtomobilov, temveč povrnitev škode v višini nabavne vrednosti vozil ter določil višino škode. Po drugem odstavku 299. člena Obligacijskega zakonika je obdolženec prišel v zamudo z dnem, ko ga je oškodovanec prvič seznanil s tem, da kot premoženjskopravni zahtevek uveljavlja povrnitev denarne vrednosti odtujenih vozil. Tek zakonskih zamudnih obresti pa je odvisen od trenutka zamude, ki pri nečisti denarni obveznosti nastane z dnem, ko tožnik svojo terjatev opredeli kot denarno terjatev.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim razlogom, da v kolikor bi sledili navedenemu stališču sodišča prve stopnje, to privede do anomalije, s katero se obdolžencu omogoči, da kljub izvršitvi kaznivega dejanja ni v zamudi s plačilom svoje obveznosti in je posledično obdolženec tisti, ki je v vmesnem obdobju (od izvršitve kaznivega dejanja do priglasitve premoženjskopravnega zahtevka) obogaten. Tovrstna razlaga pa je v nasprotju s temelji tako kazenskega prava kot tudi odškodninskega prava oziroma določb o neupravičeni obogatitvi. Po določbi 193. člena Obligacijskega zakonika pa mora nepošteni pridobitelj plačati zakonske zamudne obresti od trenutka, ko je postal nepošten.

8. Kazensko sodišče odloča o zahtevkih oškodovancev, da jim storilec povrne škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, v tako imenovanem pridruženem (adhezijskem) postopku (100. do 111. člen ZKP), presoja pa se po pravilih civilnega (obligacijskega) prava. Po določbi 165. člena Obligacijskega zakonika se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. V obravnavani zadevi je škoda nastala z dnem protipravne prilastitve vozil oziroma prejete kupnine, to je dne 29. 8. 2018 za vozilo znamke Audi A4 in dne 11. 9. 2018 za vozilo Volkswagen Golf. Že iz rimskega prava je poznano pravilo _fur semper in mora_,1 zato sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da zakonske zamudne obresti tečejo od trenutka nastanka škode.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi pooblaščencev oškodovanca ugodilo in izpodbijano sodbo v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe, v preostalem pa je pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Tat je vedno v zamudi.