Jedro

V postopku popravljanja vpisov se na podlagi drugega odstavka člena 200 ZZK-1 pri odpravi pomotnih vpisov lahko te popravi le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča. Ne morejo pa se pomotni vpisi opraviti z učinkom za nazaj, torej v trenutku prvotnega vpisa, saj bi z učinkom za nazaj bilo kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in tudi načelo vrstnega reda. V tem postopku tudi ni možno uporabiti instituta razveljavitve klavzule pravnomočnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Lendavi zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca R.P. zoper sklep, s katerim je zemljiškoknjižni sodniški pomočnik po izdaji sklepa o odpravi napake do katere je prišlo pri predčasni izvedbi vpisa pri parc. št. 246/5 k.o. T. z izbrisom hipotek ob vknjižbi lastninske pravice na izločitvenega upnika, ponovno vpisal pomotoma izbrisane hipoteke v korist upnika E. d.o.o. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper ta sklep navaja, da pri izvedbi prvega vpisa ni prišlo do pomote. Nasprotni udeleženec je pridobil nepremičnino bremen prosto na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Lendavi Dn 1 z dne 5.8.2011, ki je opravilo vpis na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu St 2 z dne 15.10.2010. Zato ne gre za odpravo pomote v smislu člena 200 ZZK-1. Če je zemljiškoknjižni sodniški pomočnik v zemljiškoknjižnem postopku predčasno določil pravnomočnost odločbe, to ni pomota. Zaradi ugotovljene pravnomočnosti ni več mogoče odločati o pravočasno vloženih ugovorih. Sodišče prve stopnje enkrat navaja, da je do napake prišlo zaradi predčasno ugotovljene pravnomočnosti zemljiškoknjižnega pomočnika, drugič zaradi napake v aplikaciji. Nobena od napak pa ni pomota v smislu člena 200 ZZK-1. Zato ne bi smelo dovoliti vpisov hipotek, ki so bile že izbrisane. Vpisi se v zemljiškoknjižnem postopku izvajajo samo na podlagi listin. Izpodbijani sklep je nezakonit, obrazložitev kontradiktorna, zato nasprotni udeleženec predlaga, da se pritožbi ugodi in odpravijo vsi vpisi, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo v tem postopku na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Lendavi.

Pritožba ni utemeljena.

Odločilne okoliščine tega zemljiškoknjižnega postopka so naslednje: v zemljiškoknjižni zadevi, ki je tekla pod opr. št. Dn. št. 1, je Okrajno sodišče v Lendavi dne 5.8.2011 izdalo sklep na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Trebnjem o vknjižbi lastninske pravice na R.P. z učinkom začetka učinkovanja stečajnega postopka in sicer na podlagi obvestila izvršilnega sodišča In 3 in sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic v postopku St 2 Okrožnega sodišča v Novem mestu. Glede sporne nepremičnine je stečajni upravitelj v stečajnem postopku izločitvenemu upniku R.P. priznal izločitveno pravico. Zemljiškoknjižno sodišče je na podlagi sklepa o priznanju izločitvene pravice hkrati z vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini dovolilo tudi izbris vseh vknjiženih hipotek (zemljiškoknjižno sodišče je ob izdaji sklepa o dovolitvi vpisa spregledalo, da je bil sklep v stečajnem postopku izdan na podlagi prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP in ne na podlagi 3. odstavka 342. člena ZFPPIPP) na napačen izbris vknjiženih hipotek sta v prvem postopku pravočasno v ugovoru opozorila stečajni dolžnik in Okrajno sodišče v Trebnjem, ki je na podlagi obvestila in odločbe zahtevalo ponoven vpis hipotek po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, ki je prejel pravočasna ugovora, bi ju moral, potem, ko bi jima dodelil ustrezno šifro, pripeti k zadevi, ker pa je oba ugovora očitno spregledal, je napačno potrdil pravnomočnost odločitve o dovolitvi vpisa, s tem se je vpis avtomatično izvedel v glavni knjigi (1. točka prvega odstavka 177. člena ZZK-1), po ugotovitvi napake, je v drugem (novem) postopku izdal sklep o odpravi pomote po členu 200 ZZK-1 in v novem postopku po uradni dolžnosti ponovno vpisal pomotoma izbrisane hipoteke v korist upnika E. d.o.o. 5. Glede na tak potek zadeve pritožbeno sodišče nima pomislekov, da je zemljiškoknjižno sodišče pravilno uporabilo postopek popravljanja pomotnih vpisov. Določbe člena 200 ZZK-1 ni mogoče razlagati tako ozko (dobesedno), kot zahteva pritožba. V konkretni zadevi je do vpisa v glavno knjigo prišlo v trenutku, ko za to še niso bili izpolnjeni pogoji, saj sklep o dovolitvi vpisa še ni bil pravnomočen, tak status pa je pridobil le zaradi tehnične napake, ki jo je zagrešil zemljiškoknjižni pomočnik. Dogodek pravnomočnosti je sodniški pomočnik potrdil v nasprotju z listinami, ki jih je imel, saj sta bila v zadevi vložena dva pravočasna ugovora. Ko se je napaka ugotovila, je zato pravilno v skladu z določbo člena 200 ZZK-1 izdal sklep o odpravi napake, v katerem je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti v novem spisu in ob upoštevanju določbe člena 200 ZZK-1 odpravilo pomotni predčasni vpis v glavni knjigi. Iz podatkov glavne knjige ne izhaja, da bi prišlo v vmesnem obdobju do kakšnih plomb, zato ni bilo ovir, da se pomotni vpis popravi. Iz teh razlogov je zemljiškoknjižna sodnica v izpodbijanem sklepu pravilno zavrnila ugovor nasprotnega udeleženca iz tega postopka in se hkrati vsebinsko pravilno opredelila do ugovorov v zadevi Dn 1. Ker so podatki spisa in stanje zemljiške knjige dopuščali vzpostavitev pomotno izbrisanih hipotek, so bile le-te v tem postopku ponovno vpisane. Odločitev izpodbijanega sklepa je zato pravilna, kolikor se nanaša na dovolitev ponovnega vpisa hipotek. Pritožbeno sodišče pa se ni spuščalo v datume učinkovanja posameznih vpisov, ker to ni bilo predmet pritožbe, niti ne vpliva na odločitev, ker ni bil od napačno potrjene pravnomočnosti prvega sklepa pa do izdaje sklepa o odpravi pomote predlagan v zvezi s to nepremičnino noben nov vpis. V postopku popravljanja vpisov se na podlagi drugega odstavka člena 200 ZZK-1 pri odpravi pomotnih vpisov lahko te popravi le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča. Ne morejo pa se pomotni vpisi opraviti z učinkom za nazaj, to je v trenutku prvotnega vpisa, saj bi z učinkom za nazaj bilo kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in tudi načelo vrstnega reda. Prav iz teh razlogov je v zemljiškoknjižnem postopku predviden postopek popravljanja pomotnih vpisov ob smiselni uporabi pravil, določenih v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti. Ni pa možno v tem postopku uporabiti instituta razveljavitve klavzule pravnomočnosti (sklep VSK CDn 29/2013 z dne 15.3.2013). Neutemeljeno pritožbo nasprotnega udeleženca je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje 1 Sklep VSK Cdn 29/2013 z dne 15.3.2013 (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).