Jedro

V kolikor bi bila zavarovalna pogodba sklenjena za podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to zapisano v polici, da gre namreč za podstrešje gospodarskega objekta, namesto da je zapisano le podstrešje, nato pa opredeljene lope, vrtne ute in nadstreški. V kolikor bi bilo zavarovano tudi podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to tudi zapisano na polici.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala plačilo 23.430,00 EUR za povračilo škode, ki ji je nastala 22. 7. 2019 zaradi požara na gospodarskem poslopju.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila sklenjena zavarovalna pogodba 20. 1. 2019, za katero veljajo Splošni pogoji DAS 01/18 z dne 1. 12. 2018 in DOM-01/18 z dne 1. 3. 2018. Sporno je, kaj je bilo s to polico zavarovano, ali je bilo zavarovano podstrešje gospodarskega objekta ali ne. Sodišče prve stopnje je pričanje zavarovalne agentke pravilno ocenilo. Agentka je polico izpolnila tako, kot ji je naročila tožnica, kar je logično, saj je bila tožnica pri sestavljanju pogodbe prisotna in bi lahko oporekala izpolnjeni polici. Sodišče je tako pravilno verjelo agentki, da je tožnica izrecno rekla, da ne želi zavarovati gospodarskega poslopja. Tudi kvadraturo stanovanjske hiše je agentki povedala tožnica in je bila v polici zapisana tako, kakor je povedala tožnica. Agentka ni opravila ogleda in ni merila nepremičnine (ni običajno, da bi agenti to delali). Zavarovalna polica za hišo in zavarovalna polica za gospodarsko poslopje se razlikujeta, tožnica pa je natisnjeno zavarovalno pogodbo dobila takoj ob podpisu.

6. Pritožbena trditev, da je bilo sklenjeno paketno zavarovanje pomeni, da je zavarovana celotna kmetija, kar pa ne drži, saj med strankama ni sporno, da spodnji del gospodarskega poslopja ni bil zavarovan, tožnica pa trdi, da je bilo zavarovano podstrešje. Razlogov za zavarovanje hiše in ut, ne pa gospodarskega poslopja, je lahko veliko, vendar ti razlogi niso predmet tega pravdnega postopka, zato jih pritožbeno sodišče ni ugotavljalo.

7. V kolikor bi bila zavarovalna pogodba sklenjena za podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to zapisano v polici, da gre namreč za podstrešje gospodarskega objekta, namesto da je zapisano le podstrešje, nato pa opredeljene lope, vrtne ute in nadstreški. V kolikor bi bilo zavarovano tudi podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to tudi zapisano na polici. Nobenega dvoma tako ni, da je bilo zavarovano podstrešje stanovanjske hiše. 8. Tožnica sama trdi, da paketno zavarovanje pomeni zavarovanje vseh objektov tožnice, vendar pa tožnica nesporno ni zavarovala pritličja gospodarskega objekta, zato je že iz tega razloga "paketno zavarovanje" izključeno.

9. Tožnica je zavarovalni agentki del hiše poimenovala podstrešje, zavarovalna agentka je zavarovala podstrešje stanovanjske hiše in ne podstrešje gospodarskega poslopja, saj to v zavarovalni pogodbi ni nikjer navedeno.

10. V polici so poleg hiše navedene še lope, ute, nadstreški in garaža, kar pomeni, da bi bilo navedeno tudi gospodarsko poslopje, v kolikor bi bilo zavarovano in podstrešje ne bi bilo zavarovano v okviru stanovanjske hiše. 11. Trditve tožnice, da vsi trdijo, da je šlo za paketno zavarovanje, da je agentka ponujala paketno zavarovanje nepremičnine in da se na podstrešju gospodarskega objekta ni izvajala nobena dejavnost, pa glede na doslej obrazloženo neutemeljene.

12. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 154., prvega odstavka 165. in 155. členu ZPP.