Jedro

Ker sodba Upravnega sodišča št. II U 537/2019-19 z dne 19. 8. 2020 ne obstaja več, v zvezi z njo razveljavitev in obnova postopka ni mogoča. Glede na to tožeča stranka za predmetni predlog za obnovo postopka nima več pravnega interesa, zato tožnik v zvezi z njo nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev predloga za obnovo postopka, ki se pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Mariboru vodi pod opr. št. II U 537/2019. V tej zadevi je Upravno sodišče s sodbo št. II U 537/2019-19 z dne 19. 8. 2020 zavrnilo tožbo prosilca zoper odločbo Osnovne šole A. št. 60301-8/2019-2 z dne 4. 9. 2019, s katero je ta ugodila predlogu matere za prepis otroka iz Osnovne šole B. na Osnovno šolo A. Iz obrazložitve sodbe je razvidno, da tožnik izpodbija to odločitev, ker oče otroka s prestopom na to osnovno šolo ne soglaša. 2. Zoper odločitev Upravnega sodišča je tožeča stranka vložila revizijo, Vrhovno sodišče RS pa je s sodbo št. X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021 reviziji ugodilo in sodbo spremenilo tako, da se ugotovi, da je odločba Osnovne šole A. št. 60301-8/2019-2 z dne 4. 9. 2019 nezakonita. Vrhovno sodišče je namreč ugotovilo, da je sicer prišlo do zmotne uporabe materialnega prava, ker pa je bil izpodbijani upravni akt že izvršen, njegova odprava pa bi nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznika ali pravnih oseb, je na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) reviziji ugodilo in sodbo Upravnega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava spremenilo tako, da je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in na podlagi pooblastila iz drugega odstavka istega člena ugotovilo nezakonitost izpodbijanega akta.

3. Glede na takšno dejansko stanje organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da tožnik z obnovo postopka že na prvi pogled nima verjetnih izgledov za uspeh, saj je bilo ugotovljeno, da je odločba Osnovne šole A. z dne 4. 9. 2019 nezakonita. Tožnik z obnovo sodnega postopka zaradi že zagotovljene nezakonitosti zadevne odločbe ne more uspeti, saj bi njena odprava, razveljavitev ali sprememba nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznika, to je mladoletnega otroka. Iz tega razloga je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo zavrnil in dodal, da so morebitni povrnitvi škode namenjeni drugi postopki.

4. Zoper takšno odločitev je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu zaradi bistvenih kršitev postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotno uporabljenega materialnega prava. Navaja, da vsebina obrazložitve ne poda odgovora, zakaj prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena in zakaj objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen. Tožeča stranka tudi nasprotuje pravilnosti obrazložitve, ki se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 21/2021. 5. Tožnik dodaja, da je bila sodba v zadevi II U 537/2019-19 z dne 19. 8. 2020 pravnomočna. Po tem je izvedel za nova dejstva in se seznanil z novimi dokazi, katere je pridobil možnost uporabiti in na osnovi katerih bi bil predmetni spor zanj ugodneje rešen, če bi se na njih lahko skliceval in jih uporabil v postopku. Ta nova dejstva in novi dokazi se nanašajo na obstoj in vsebino listine, to je zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru št. 0610-452/2019-6 z dne 8. 12. 2020. Ta zapisnik je prejel dne 23. 12.2020 s strani Ministrstva za javno upravo. Predlog za obnovo postopka je bil tako vložen po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, izpolnjen pa je bil tudi pogoj za obnovo postopka po drugem odstavku 96. člena ZUS-1, saj je senat Upravnega sodišča v tej zadevi sam ugotavljal dejansko stanje. Izpolnjen je tudi pogoj iz tretjega odstavka 96. člena ZUS-1, saj se na nova dejstva in nove dokaze brez lastne krivde ni mogel sklicevati in jih predložiti v prejšnjem postopku. Ob tem dodaja, da je sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021 prejel šele 21. 5. 2021 in do takrat s predmetno odločitvijo ni bil seznanjen, zato je tudi organ za brezplačno pravno pomoč ne bi smel uporabiti pri odločanju.

6. V nadaljevanju zatrjuje, da je napačna odločitev upravnega sodišča, da v zadevi niso bile storjene bistvene kršitve določb postopka, katere je ugotovila upravna inšpekcija. Storjene so bile kršitve iz 2., 3., 6. in 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Upravna inšpekcija pa je opozorila tudi na zmotno uporabo materialnega predpisa. Pri tem navaja določbo 151. člena Družinskega zakonika, ki staršema nalaga obveznost, da dosežeta sporazum o prepisu otroka v šolo glede izbire kraja in vrste šole. Navaja, da se je revizija ukvarjala s povsem drugimi vprašanji kot organ za brezplačno pravno pomoč pri svoji odločitvi. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločitev odpravi in zadevo vrne v nov postopek.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

8. V predmetni zadevi je sporno, ali je tožeča stranka izkazala upravičenost (po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP) svoje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo postopka v zadevi upravnega sodišča v zvezi s prešolanjem otroka, zato je sodišče na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 s sklepom št. II U 194/2021-15 dne 16. 5. 2022 sklenilo, da bo v zadevi odločilo po sodniku posamezniku.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

11. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena takoimenovani subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč mora pri odločanju, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, presoditi tudi, ali okoliščine in dejstva o zadevi omogočajo dodelitev brezplačne pravne pomoči. Materialnopravno je ta presoja vezana na okvir, ki ga določa 24. člen ZBPP, v obravnavani zadevi pa je to vprašanje, ali zadeva ni očitno nerazumna in ima tožnik (vsaj) verjetne izglede za uspeh. Le v tem primeru je namreč, kot izhaja iz določbe prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, razumno začeti oziroma nadaljevati ta postopek ali vlagati pravna sredstva.

12. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo postopka v zadevi tukajšnjega sodišča II U 537/2019. V tej zadevi je sodišče odločilo s sodbo II U 537/2019-19 z dne 19. 8. 2020, s katero je tožbo zavrnilo. Zoper takšno odločitev je tožnik dne 18. 1. 2021 vložil revizijo, dne 25. 1. 2021 pa še predlog za obnovo postopka. Organ za brezplačno pravno pomoč je vlogo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil iz razloga, ker tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, ta zaključek pa gradi na stališču, da je bila odločba Osnovne šole A., ki jo tožnik izpodbija v zadevi II U 537/2019, s sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021, sprejeto v revizijskem postopku, ugotovljena za nezakonito, odločba pa ni bila odpravljena, ker bi njena odprava pomenila poseg v pravno varovane koristi otroka.

13. Sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi iz nekoliko drugačnih razlogov, ki bodo obrazloženi v nadaljevanju.

14. ZUS-1 nima določb o razmerju med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi, zato je glede tega treba uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1. Tako je ravnalo tudi sodišče v zadevi II U 537/2019, ko je s sklepom št. II U 537/2019-27 z dne 10. 2. 2021 na podlagi četrtega odstavka 402. člena ZPP postopek v zvezi s predlogom za obnovo postopka prekinilo do zaključka revizijskega postopka.

15. Revizijsko sodišče je s sodbo št. X Ips 21/2021 reviziji ugodilo, sodbo Upravnega sodišča št. II U 537/2019-19 z dne 19. 8. 2020 spremenilo in odločilo, da je odločba Osnovne šole A. št. 60301-8/2019-2 z dne 4. 9. 2019 nezakonita.

16. Predlog za obnovo postopka se vloži v postopku, ki je pravnomočno končan s sodno odločbo. Tožeča stranka je vložila predlog za obnovo postopka, končanega s prej navedeno sodbo upravnega sodišča. Ta sodba je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS spremenjena in torej v obliki, kot jo napada predlog za obnovo postopka, ne obstaja več. Če sodišče dovoli obnovo postopka, hkrati izreče, da se razveljavi odločba, ki je bila izdana v prejšnjem postopku (drugi odstavek 400. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1). Ker sodba Upravnega sodišča št. II U 537/2019-19 z dne 19. 8. 2020 ne obstaja več, v zvezi z njo razveljavitev in obnova postopka ni mogoča. Glede na to tožeča stranka za predmetni predlog za obnovo postopka nima več pravnega interesa, zato tožnik v zvezi z njo nima verjetnih izgledov za uspeh.

17. K zgoraj navedenemu pa sodišče še dodaja, da je zapisnik inšpekcijskega organa zapis o procesnem dejanju upravnega inšpekcijskega postopka in v tem smislu ne predstavlja dokaza o kršitvah pravil postopka ali uporabi materialnega prava (kar tožeča stranka kot razlog za obnovo postopka navaja v predlogu za obnovo in tej tožbi), saj to v upravnem sporu ugotavlja sodišče samo. Razen tega je predlog za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, torej, ko stranka zve za nova dejstva ali dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi jih uporabila v prejšnjem postopku, mogoč le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje (drugi odstavek 96. člena ZUS-1). Sodišče v sodbi II U 537/2019 z dne 19. 8. 2020 ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, ampak je presojalo morebiten obstoj procesnih kršitev in pravilno uporabo materialnega prava, zato tudi na tej podlagi predlog za obnovo postopka nima verjetnih izgledov za uspeh.

18. Tožeča stranka v tožbi navaja še okoliščine, ki se nanašajo na njeno nestrinjanje s sodbo Upravnega sodišča št. II U 537/2019-19 z dne 19. 8. 2020 po vsebini in zatrjuje, da so bile storjene procesne kršitve in napačno uporabljeno materialno pravo. Navedeno ni predmet presoje v tem upravnem sporu, v katerem sodišče odloča o pravilnosti in zakonitosti zgoraj navedene odločbe organa za brezplačno pravno pomoč, zato se sodišče do teh tožbenih navedb ne opredeljuje, dodaja le, da je bila ta sodba predmet presoje v revizijskem postopku.

19. Po obrazloženem tožeča stranka nima verjetnih izgledov za uspeh z obnovo postopka v zgoraj navedeni zadevi, zato je sodišče iz zgoraj navedenih nekoliko drugačnih in dopolnjenih razlogov kot v izpodbijani odločbi tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretja alineja drugega odstavka 64. člena ZUS-1).

20. Sodišče je v zadevi presojalo pravilno uporabo materialnega prava, o čemer je odločilo na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, za uporabo katere relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 je zato sodišče odločilo brez glavne obravnave.

1 V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).