Jedro

Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, sodišče ne sme samo odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj to presega meje razpravnega načela.

Izrek

I. Pritožba zoper 2. točko izreka se zavrže. II. Pritožba zoper 1. in 3. točko izreka se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

III. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo (1.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 80970/2017 z dne 14.9.2017 vzdržalo v veljavi v 1. odstavku izreka za glavnico v znesku 6.021,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot to izhaja iz izpodbijane sodbe, (2.) v preostalem delu glede zneska 500,00 EUR sklep o izvršbi razveljavilo in postopek ustavilo (3.) toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper celotno sodno odločbo se je pritožila tožena stranka, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev izpodbijane sodne odločbe ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v 2. točki izreka zaradi delnega umika tožbe za znesek 500,00 EUR, sklep o izvršbi v tem delu razveljavilo in postopek ustavilo. Pritožba tožene stranke zoper 2. točko izreka ni dopustna, saj tožena stranka v tem delu nima pravnega interesa za pritožbo (4. odstavek 343. člena ZPP). Pravico do pritožbe ima namreč le tista stranka, ki bi ji – če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Iz tega izhaja, da ima pravni interes tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal; pa ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar se je zahtevalo v postopku na prvi stopnji (J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 351 in 352). Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbo zoper 2. točko izreka izpodbijane sodne odločbe zavrglo (1.odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo z nosilnimi razlogi, da je tožeča stranka s predloženimi listinami dokazala pravnoposlovno razmerje med pravdnima strankama. Ugotovilo je, da je tožeča stranka na podlagi povpraševanja tožene stranke le-tej poslala ponudbo za dobavo betona iz betonarne L. za gradbišče tožene stranke v P., tožena stranka pa je ponudbo sprejela. Na podlagi naročilnice št. ... z dne 14.2.2017 je toženi stranki na podlagi vsakokratnih naročil dobavljala beton, ki ga je tožena stranka sprejela. Vrsto, obseg in ceno opravljenih dobav in storitev, ki so predmet tega postopka, je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi računov s prilogami. Ker tožena stranka višini tožbenega zahtevka ni ugovarjala, razpisanega naroka pa se ni udeležila, niti ni predložila kakršnihkoli dokazov, s katerimi bi izpodbijala navedbe in dokaze tožeče stranke, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku na podlagi (neprerekanih) navedb in listin tožeče stranke, v neumaknjenem delu ugodilo.

7. Tožena stranka zaključke sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da ni bila pozvana k predložitvi dokazov, ne izpodbija pa, da na dopolnitev tožbe, v kateri je tožeča stranka pojasnila temelj in višino tožbenega zahtevka ter predložila dokazne listine, ni odgovorila, niti se ni udeležila naroka.

8. V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo (7. člen ZPP). Le-ta pravdnima strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, sodišče ne sme samo odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj to presega meje razpravnega načela. Prav tako sodišče ni dolžno pozivati strank, da navedejo dejstva ali predložijo dokaze, ki bi jim bili v korist; očitek pritožnika, da bi ga moralo sodišče pozvati k predložitvi listin zato presega zahtevo o materialnem procesnem vodstvu (285. člen ZPP). Tožena stranka niti v pritožbenem postopku ni predložila listin, na katere se sklicuje (pomožna ročna evidenca dogovorov, knjigovodska kartica) in za katere trdi, da bi jo sodišče prve stopnje moralo pozvati k predložitvi.

9. Pritožbene navedbe o prevzemu dolga so nedovoljena pritožbena novota. Uveljavljanje novot v pritožbenem postopku je po 1. odstavku 337. člena ZPP dovoljeno le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do trenutka, do katerega je v postopku na prvi stopnji dovoljeno uveljavljati nova dejstva in predlagati nove dokaze, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Tudi sicer je pogodba o prevzemu dolga, na katero se sklicuje pritožnik, sklenjena med njim in družbo M. d.o.o. Tožeče stranke, ki ni stranka te pogodbe, se ta pogodba ne tiče. To pa pomeni, da kakršnikoli dogovori, ki naj bi izhajali iz navedene pogodbe, za tožečo stranko ne morejo imeti nobenih pravnih posledic in učinkov.

10. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijane sodne odločbe (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in materialnopravno pravilno sodno odločbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. Odgovor na pritožbo tožeče stranke ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prim. 1. odstavek 155. člena ZPP), zato je višje sodišče odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).