Jedro

Glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP zgolj okoliščina, da je bil narok istega dne, ko je organ prejel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, opravljen in tudi zaključen, pri čemer ni ugotovljeno, kdaj je tožnik dejansko vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ali je bilo od dneva vložitve prošnje za BPP opravljeno kakšno dejanje pravne pomoči, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za BPP, ne more biti podlaga za vsebinsko presojo (ne)razumnosti tožnikovih pričakovanj v obravnavanem delovnem sporu.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 219/2013 z dne 22. 3. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 18. marca 2013 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je tožnik zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje na naroku za obnovo postopka pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Zunanjem oddelku v Brežicah, v individualnem delovnem sporu, ki se je obravnaval pod opr. št. Pd 68/2005. Toženka ni ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev BPP v skladu s 13. in 19. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), glede na to, da je ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se prošnji za dodelitev BPP ne ugodi, če je zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, pri čemer se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Pri tem pojasnjuje, da je na podlagi tožnikove prošnje in zapisnika o naroku za obnovo postopka v navedenem individualnem delovnem sporu ugotovila, da je bil 20. 5. 2013 narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka opravljen in tudi zaključen. Tožnik zato v navedeni zadevi ne potrebuje BPP za pravno svetovanje in zastopanje, saj je bil navedeni narok istega dne, ko je toženka prejela prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, že opravljen in tudi zaključen.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje oziroma je napravila napačne sklepe o dejanskem stanju. Navaja, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP oddal na pošti Brežice dne 19. 3. 2013. Sklicuje se na drugi odstavek 11. člena ZBPP in navaja, da je bil narok v individualnem delovnem sporu opravljen en dan po vložitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP. Kot nepomembno šteje okoliščino, da je bil narok opravljen in zaključen pred odločitvijo o tožnikovi prošnji, saj je pomembno le to, da je bila tožnikova prošnja pravočasno vložena oziroma oddana. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi oziroma razveljavi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je prejela tožnikovo prošnjo istega dne, kot je bil razpisan narok v individualnem delovnem sporu, strokovna sodelavka pa je zadevo obravnavala dan pozneje. Glede na to, da je bil narok tistega dne, ko je toženka prejela prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, že opravljen in zaključen, tožnik v zaprošenem obsegu ni več potreboval BPP. Pripominja še, da tožnik svoje prošnje ni označil kot nujne.

Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 20. 5. 2013 prereka navedbe toženke v odgovoru na tožbo kot neutemeljene, kar podrobneje utemelji.

Tožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem se pri presoji dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Iz navedenega izhaja, da do BPP ni upravičena vsaka prava neuka stranka, ki izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, ampak je prosilec do nje upravičen le v primeru, ko je za to izpolnjen tudi vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Za dodelitev BPP je torej nujno, da gre za zadevo, v kateri je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca.

Po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena, razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.

Navedeno pomeni, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema med drugim tudi plačilo dejanj pravne pomoči, pri čemer je bistveno, da do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena, ne glede na to, kdaj je bilo o prošnji odločeno.

V obravnavanem primeru to pomeni, da bi bil tožnik v primeru izpolnitve pogojev za dodelitev BPP upravičen do plačila vseh dejanj pravne pomoči, za katera je zaprosil in ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena, med katere vsekakor sodi tudi plačilo morebitnega zastopanja na naroku.

Organ je v izpodbijani odločbi menil, da je zadeva očitno nerazumna glede na konkretno stanje obravnavanega delovnega spora, saj je ugotovil, da je bil narok v tej zadevi dne 20. 3. 2013, ko je po pošti prejel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, že opravljen in tudi zaključen, zaradi česar tožnik ne potrebuje več brezplačne pravne pomoči. Po mnenju sodišča glede na citirani drugi odstavek 11. člena ZBPP zgolj okoliščina, da je bil narok istega dne, ko je organ prejel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, opravljen in tudi zaključen, pri čemer ni ugotovljeno, kdaj je tožnik dejansko vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ali je bilo od dneva vložitve prošnje za BPP opravljeno kakšno dejanje pravne pomoči, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za BPP, ne more biti podlaga za vsebinsko presojo (ne)razumnosti tožnikovih pričakovanj v obravnavanem delovnem sporu.

Organ se mora zato v ponovnem postopku pred morebitnim vsebinskim odločanjem najprej določno opredeliti do pravno pomembnih dejstev, in sicer, kdaj je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ali je bilo od tega dneva naprej opravljeno kakšno dejanje pravne pomoči, na katero se nanaša tožnikova predmetna prošnja za dodelitev BPP. Če šteje, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na dan, ko je organ po pošti prejel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP in ko je bil narok opravljen, kljub temu, da v obravnavanem primeru ni sporno, da jo je tožnik oddal na pošti dan prej, naj to posebej utemelji.

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo (2. in 4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek poviša za zahtevani 20 % DDV, torej za 70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (1. odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).