Jedro

Pravilen je zaključek sodbe, da na obstoj obveznosti vplačevanja sredstev v rezervni sklad ne vpliva dejstvo, ali etažni lastnik dejansko uporablja stanovanje oziroma kakšni so razlogi, da ga ne uporablja. Gre za okoliščine, ki sodijo v sfero etažnega lastnika in bi lahko bile upoštevne v razmerju do osebe, ki mu ne izroči stanovanja, ne morejo pa biti pomembne v razmerju do ostalih etažnih lastnikov, ki zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad v tej pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 92322/2016 z dne 20. 9. 2016, s katerim je tožencu naloženo plačilo 609,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih terjatev in izvršilnih stroškov v višini 110,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 10. 2016 ter zavrnilo tožbeni zahtevek prvega tožnika.

2. Toženec v pritožbi zoper sodbo trdi, da tožnikova terjatev do njega ne obstaja. Trdi, da ni lastnik stanovanja na M. 6 v L. Plačilu stanovanja v letu 2004 je sledil vpis v zemljiško knjigo, stanovanje pa ni prešlo v njegovo last, posest, uporabo in upravljanje, ker si ga lasti gospa P. in ga ne želi izročiti. V stanovanju ni nikoli stanoval, nima ključev in ne more vplivati na uporabo in stroške. Gospa ni najemnica in ne plačuje najemnine. Pred sodiščem teče spor o izročitvi stanovanja že trinajst let. Ob prepisu stanovanja v letu 2004 je bila sklenjena najemna pogodba, po kateri je bila gospa P. dolžna plačevati najemnino in obveznosti do stanovanja do njegove izročitve, ki pa se je ni držala. Sam bo dolžan plačevati stroške od dneva izročitve, dotlej pa jih je dolžna plačevati gospa P..

3. Tožniki niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker gre za spor majhne vrednosti, je sodbo sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je toženec zemljiškoknjižni lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi na M. 6 v L., da mesečni znesek vplačila v rezervni sklad znaša 46,90 EUR in da tožnik ni plačal obveznosti v obdobju od avgusta 2015 do avgusta 2016. 7. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je obveznost vplačevanja sredstev v rezervni sklad pri etažnih lastnikih stanovanj v večstanovanjski stavbi (119. členu Stvarnopravnega zakonika - SPZ in četrti odstavek 24. člena Stanovanjskega zakona - SZ-1). Pravilen je tudi zaključek sodbe, da na obstoj obveznosti ne vpliva dejstvo, ali etažni lastnik dejansko uporablja stanovanje oziroma kakšni so razlogi, da ga ne uporablja. Gre za okoliščine, ki sodijo v sfero etažnega lastnika in bi lahko bile upoštevne v razmerju do osebe, ki mu ne izroči stanovanja, ne morejo pa biti pomembne v razmerju do ostalih etažnih lastnikov, ki zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad v tej pravdi. Pritožnik zato z navedbami, da nima dostopa do stanovanja in da že leta teče pred sodiščem spor zaradi njegove izročitve, ne more uspeti.

8. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).