Jedro

Šteje se, da je bilo elektronsko sporočilo poslano le, v kolikor pošiljatelj od prejemnika sporočila prejme potrditev prejema sporočila ali v kolikor je na potrditev o prejemu elektronskega sporočila možno sklepati iz kakršnekoli samodejne ali druge potrditve prejemnika oziroma kakršnegakoli ravnanja prejemnika, ki zadostuje, da pošiljatelj izve, ali bi bil lahko izvedel, da je bilo elektronsko sporočilo prejeto. Da bi se pritožnik lahko uspešno skliceval na vložitev prijave terjatve v elektronski obliki, bi moral predložiti dokazilo o prejemu tega sporočila na enega od navedenih načinov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo prijavo terjatev upnika P., d.o.o. Odločitev je utemeljilo na dejanski ugotovitvi, da je upnik preko odvetnika, ki ga zastopa v postopku zaradi insolventnosti, prijavo terjatve vložil v nasprotju s prvim odstavkom 123.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS št. 126/2007 do 52/2010 – v nadaljevanju ZFPPIPP).

2. V pritožbenem roku je pritožbo zoper prvostopenjski sklep vložil upnik. Zatrjeval je, da je isto prijavo terjatev vložil na dva načina, in sicer priporočeno po pošti ter skladno z 2. členom Pravilnika o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti (Ur. l. RS št. 49/09). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi ter upniku prizna plačilo stroškov za pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik o zatrjevanjem dejstvu, da je poleg prijave terjatev vložene po pošti, isto prijavo vložil tudi v elektronski obliki, ni predložil nobenega dokazila. V skladu z drugim odstavkom 7. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti (Ur. l. RS št. 97/2010 do 28/2011) so se do 1. maja 2011 za vlaganje elektronskih pisanj za odvetnike smiselno uporabljala pravila, določena v 2. členu Pravilnika o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti (Ur. l. RS št. 49/2009). Ta pravila so določala način vlaganja dokumentov v elektronski obliki. Upnik v pritožbi zgolj zatrjuje, da je spoštoval navedena pravila, vendar o tem ni predložil nikakršnega dokazila. V skladu z določbami 7. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Ur. l. RS št. 57/2000 do 61/2006) se šteje, da je bilo elektronsko sporočilo poslano le, v kolikor pošiljatelj od prejemnika sporočila prejme potrditev prejema sporočila (prvi in drugi odstavek) ali v kolikor je na potrditev o prejemu elektronskega sporočila možno sklepati iz kakršnekoli samodejne ali druge potrditve prejemnika oziroma kakršnegakoli ravnanja prejemnika, ki zadostuje, da pošiljatelj izve, ali bi bil lahko izvedel, da je bilo elektronsko sporočilo prejeto (tretji odstavek 7. člena). Da bi se pritožnik lahko uspešno skliceval na vložitev prijave terjatve v elektronski obliki, bi moral predložiti dokazilo o prejemu tega sporočila na enega od navedenih načinov iz 7. člena ZEPEP. Iz odgovora vodje produkcije Centra za informatiko Vrhovnega sodišča RS z dne 6. junij 2011 (v spisu pripeto pod red. št. 525) na poizvedbe prvostopenjskega sodišča z dne 19. 05. 2011 (v spisu pripeto pod red. št. 510) je razvidno, da sporočilo ni bilo dostavljeno v e-poštni predal naslovnika. Ker pritožnik ni predložil nobenega dokazila, ki bi dokazovalo nasprotno, je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo na neskladnost prijave terjatve pritožnika z določilom prvega odstavka 123.a člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).