Jedro

Odločitev o sodni poravnavi je po svoji naravi končna odločitev, gre za izvršljiv dogovor pravdnih strank o sporni zadevi. Če sodna poravnava ne pomeni končne in celovite odločitve ter se postopek nato nadaljuje z reševanjem spornih vprašanj, odvetniku stroškov za sklenitev pogojnega dogovora, do katerega pa ni prišlo, ni mogoče priznati kot potrebnih za ta postopek.

V pravni teoriji in ustaljeni sodni praksi je zavzeto stališče, da se lahko podrobnejša obrazložitev odločitve o pravdnih stroških opravi na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sodišče sklicuje in na katerem označi, katere stroške in v kolikšni višini jih je priznalo.

Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso potrebni stroški sodnega postopka, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi ZARSS zagotavlja sodišče.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana IV. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se stroški, ki jih mora prvi toženec povrniti tožnici, znižajo za 2.309,49 EUR (na 1.644,51 EUR).

II.V ostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi IV. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje.

III.Tožnica je dolžna prvemu tožencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 112,00 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo obseg skupnega premoženja tožnice in zapustnika A. A. ter odločilo, da se solastno premoženje tožnice izloči iz zapuščine (I. do III. točka izreka). Prvemu tožencu je naložilo, da mora tožnici v roku 15 dni povrniti 3.954,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2.Zoper IV. točko izreka sodbe je prvi toženec vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi kršitve materialnih predpisov. Navaja, da je sodišče nepravilno tožnici priznalo nagrado v višini 5400 točk za sklenitev pogojne sodne poravnave v dveh odprtih sodnih postopkih P 40/2021 in P 105/202. Prav tako je sodišče priznane stroške tožnice zmotno izračunalo, napačno je seštelo tudi njemu priznane stroške. Meni, da mu sodišče prve stopnje neupravičeno ni priznalo 1300 točk za zastopanje na dodatnih treh od skupnih štirih mediacijskih srečanjih, pri čemer se sklicuje na obvezno razlago tar. št. 4 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Ob pravilni odločitvi bi bila tožnica upravičena do 6.449,69 EUR pravdnih stroškov in on do 6.331,45 EUR pravdnih stroškov, kar po medsebojnem pobotu pomeni, da tožnici pripada še 118,24 EUR pravdnih stroškov in ne 3.954 EUR, kot jih je napačno priznalo sodišče prve stopnje.

3.Tožnica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je določeno v 154. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti vse potrebne stroške, v primeru delnega uspeha pa ji mora povrniti ustrezen del stroškov. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Potrebni so tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka tožnika ali obrambo toženca. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. Predlog za povračilo nepotrebnih stroškov mora sodišče zavrniti (155. člen ZPP).

6.Sodišče prve stopnje je priglašene stroške strank odmerilo na podlagi predloženih stroškovnikov in nato o njihovi povrnitvi odločilo na podlagi uspeha v postopku. Sodišče prve stopnje je stroške tožnice priznalo v 34. točki obrazložitve. Seštevek tam priznanih stroškov sicer znaša 23.335 točk in ne 22.035 točk, kot to meni pritožnik. Sodišče je tožnici za zastopanje v postopku mediacije in za narok 12. 3. 2024 priznalo za vsako opravilo po 1.300 točk. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da tožnica do 1.300 točk za zastopanje na naroku dne 12. 3. 2024 ni upravičena. Po tarifni številki 21 OT se nagrada za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, odmeri po tarifni številki 19, za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, pripravljalni narok ali poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, pa se nagrada odmeri v višini 50 % iz tarifne številke 19, za vsak narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali na katerem je pred obravnavanjem glavne stvari postopek končan z umikom tožbe ali pripoznavo ali se narok ni opravil, ker je bil preložen, pa v višini 25 % iz tarifne številke 19. Iz zapisnika naroka z dne 12. 3. 2024 izhaja, da je bil ta zaradi zaslišanja pravdnih strank preložen na 14. 5. 2024. Tožnica je torej za zastopanje na tem naroku upravičena do 325 odvetniških točk. Prav tako je treba pritrditi pritožbi, da tožnici ne pripadajo priglašeni stroški za sklenitev pogojne sodne poravnave v višini 5.400 točk. Od dne 26. 9. 2023 sklenjene pogojne sodne poravnave je prvi toženec naknadno odstopil. Odločitev o sodni poravnavi je po svoji naravi končna odločitev, gre za izvršljiv dogovor pravdnih strank o sporni zadevi. Če sodna poravnava ne pomeni končne in celovite odločitve ter se postopek nato nadaljuje z reševanjem spornih vprašanj, odvetniku stroškov za sklenitev pogojnega dogovora, do katerega pa ni prišlo, ni mogoče priznati kot potrebnih za ta postopek. Seveda pa odvetniku v takšnem primeru pripadajo vsi stroški za zastopanje na tem naroku. Pravilno odmerjeni stroški tožnice tako znašajo 12.886,75 EUR, glede na uspeh (49 %) torej 6.314,51 EUR.

7.Stroški prvega toženca so odmerjeni v 35. točki obrazložitve. V pravni teoriji in ustaljeni sodni praksi je zavzeto stališče, da se lahko podrobnejša obrazložitev odločitve o pravdnih stroških opravi na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sodišče sklicuje in na katerem označi, katere stroške in v kolikšni višini jih je priznalo. Tako iz stroškovnika z dne 23. 1. 2025 izhaja, da je sodišče prvemu tožencu priznalo po 1.300 točk za zastopanje v postopku mediacije, 1.300 točk za pristop na prvi narok dne 27. 6. 2023 (in 100 točk za trajanje tega naroka), 975 točk za sestavo druge pripravljalne vloge ter po 650 točk za tretjo, četrto, peto, šesto in osmo pripravljalno vlogo ter za pristope na naroke dne 26. 9. 2023 (in 450 točk za trajanje tega naroka), dne 12. 3. 2024, 14. 5. 2024 (in trajanje tega naroka 750 točk), dne 3. 9. 2024 (in 150 točk za trajanje), dne 26. 11. 2024 in 23. 1. 2025 ter po 50 točk za sedmo pripravljalno vlogo, ki jo je štelo za obrazložen dopis po tarifni številki 43 OT. Za oceno, ali gre za potrebno pripravljalno vlogo, za katero bi se priznali stroški po tarifni številki 20 OT, je odločilna njena vsebina. Kot takšna se šteje pripravljalna vloga, v kateri stranka pojasnjuje svoje nejasne navedbe, pravna naziranja in oceni rezultat dokaznega postopka, kar pa ne velja za predmetno vlogo, s katero je prvi toženec sodišču le dostavil listine v skladu s pozivom na naroku z dne 14. 5. 2024. Skupaj z materialnimi stroški tako stroški prvega toženca ob pravilnem izračunu znašajo 12.407 točk. Sodišče prve stopnje je te stroške sicer izračunalo v višini 12.504 točk oziroma skupaj z DDV ter sodno takso za kopije (5,20 EUR) v skupnem znesku 9.158 EUR oziroma glede na njegov uspeh (51%) v znesku 4.670 EUR. V takšno, sicer delno napačno odločitev pritožbeno sodišče na pritožbo prvega toženca ni posegalo, saj mu je ta v korist (395. člen ZPP).

8.Neutemeljeno pa pritožba sodišču prve stopnje očita napačno odmero stroškov gleda zastopanja na treh dodatnih mediacijskih srečanjih. Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso potrebni stroški sodnega postopka, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov strankam (v nadaljevanju ZARSS) zagotavlja sodišče. Sodišča strankam omogočajo uporabo alternativnega reševanja sporov s sprejemom in uveljavitvijo programa sodišču pridružene mediacije (primerjaj 4. člen ZARSS). Vendar mediacija ni del pravdnega postopka. Slednji je zaradi postopka alternativnega reševanja spora prekinjen (tretji odstavek 206. člena ZPP), postopek alternativnega reševanja spora pa je samostojen. V njem navzočnost pooblaščencev strank na srečanjih in narokih ni obvezna (peti odstavek 16. člena ZARSS). Po splošni določbi drugega odstavka 18. člena Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah vsaka stranka nosi svoje stroške mediacije, če se niso drugače sporazumele. Skupne stroške mediacije pa nosijo stranke po enakih delih.

9.Glede na medsebojno pobotanje priznanih stroškov je dolžan prvi toženec tožnici povrniti 1.644,51 EUR pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče je zato ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi prvega toženca delno ugodilo in stroške, ki jih je dolžan povrniti tožnici, znižalo za 2.309,49 EUR (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in odločitev v izpodbijanem, a nespremenjenem delu IV. točke izreka sodbe potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10.Prvi toženec je s pritožbo delno uspel v 60 %, zato je v tem obsegu upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (drugi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP), ki glede na vrednost spornega predmeta obsegajo stroške sestave pritožbe v višini 375 točk (po 1. točki tar. št. 22 v zvezi s tar. št. 19 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) ter 22 % DDV (12. člen OT) in skupaj s plačano sodno takso znašajo 370,00 EUR, glede na uspeh torej 222,00 EUR. Stroški tožnice za odgovor na pritožbo znašajo 280,00 EUR, glede na uspeh 112,00 EUR. Po medsebojnem pobotanju je tožnica dolžna prvemu tožencu povrniti 110,00 EUR pritožbenih stroškov. Stroške mu mora povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za izpolnitev dalje (378. člen OZ).

-------------------------------

1Primerjaj tudi UPRS Sodba IV U 34/2021-a6 z dne 21. 6. 2024.

2Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 83 in tudi odločbi VSL sklep I Cp 270/2022 z dne 20.5. 2022 in VSL sklep II Cp 909/2022 z dne 12. 7. 2022.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 155 Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (2009) - ZARSS - člen 4, 16, 16/5 Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (2008) - ZMCGZ - člen 18, 18/2

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 21

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.