19. 6. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Blaža Babiča, Ljubljana, na seji 19. junija 2018

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeni zakon. Zatrjuje številne kršitve v referendumskem postopku oziroma referendumski kampanji o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (v nadaljevanju ZIUGDT), do katerih naj bi prišlo pred prvim glasovanjem na referendumu, ki je potekalo 24. 9. 2017. Te nepravilnosti naj bi povzročile protiustavnost postopka sprejemanja Zakona. Pobudnik zatrjuje neskladje ZIUGDT s 1., 2., 3., 8., 22., 44. in 153. členom Ustave ter 1., 2., 25. in 26. členom Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPPDP).

2.Skladno s prvo alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave je Ustavno sodišče pristojno odločati o skladnosti zakona z Ustavo.[1] Ustavno sodišče je na podlagi navedene določbe Ustave pristojno presojati le zakone, ki so objavljeni in ki veljajo, pod določenimi pogoji pa je pristojno presojati tudi zakone, ki ne veljajo več.

3.Državni zbor je sprejel ZIUGDT, vendar že zgolj s tem dejanjem Zakon ni začel veljati. Za njegovo uveljavitev so potrebni še razglasitev (prvi odstavek 91. člena Ustave) ter objava v Uradnem listu Republike Slovenije in potek vakacijskega roka (154. člen Ustave), do katerih pa zaradi vložene pobude oziroma zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ZIUGDT ni prišlo. Zadržanje objave zakona je namreč pomembna pravna posledica vložene zahteve oziroma pobude za naknadni zakonodajni referendum (prim. z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-104/01 z dne 14. 6. 2001, Uradni list RS, št. 52/01, in OdlUS X, 123).

4.Ker je uveljavitev ZIUGDT preprečila uvedba referendumskega postopka za njegovo uveljavitev, ZIUGDT še ni začel veljati. Ustavno sodišče zato ni pristojno za njegovo presojo in je bilo treba pobudo zavreči.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Pri tem Ustavno sodišče ne presoja le tega, ali so zakoni po vsebini skladni z Ustavo, temveč tudi, ali so bili sprejeti po postopku, ki je bil v skladu z Ustavo.