Jedro

Po vpogledu v listine predloženega upravnega spisa in listine upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je bilo o tožnikovi zahtevi za dodelitev brezplačne pomoči za vračilo zneska odtegnjenega v postopku izvršbe Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I 465/2012 že meritorno odločeno z odločbo z dne 25. 11. 2015. V omenjeni zadevi je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga pa se tudi z novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči nista spremenila. Zato je organ postopal pravilno, ko je novo prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo A.A. z dne 14. 12. 2015, za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot nedovoljeno. Odločitev je utemeljila s podatkom, da je prosilec zaprosil za pomoč v zvezi z izvršilnim postopkom Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I 465/2012. Zahteval je vrnitev neupravičeno plačane terjatve, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po vpogledu v podatke zadeve je tožena stranka ugotovila, da je prosilec v zvezi s svojo prošnjo in uveljavljanjem zahtevka za vračilo zneska odtegnjenega v postopku izvršbe Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I 465/2012, že večkrat vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pojasnila je tudi, da je bilo o prošnji v zvezi s predmetnim postopkom izvršbe meritorno odločeno z odločbo Bpp 1177/2015 z dne 25. 11. 2015. Ker je prosilec uveljavljal isti zahtevek, ki se opira na isto dejansko in pravno stanje, kot ga je uveljavljal v zadevi Bpp 1177/2015, je bilo treba njegovo prošnjo z dne 14. 12. 2015, v skladu z določilom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v zvezi s 129. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavreči. 2. Tožnik v tožbi odločitvi nasprotuje. Pojasnjuje, da je večkrat zaprosil za pomoč, ki je bila tudi večkrat zavrnjena, prepričan pa je, da je v tej zadevi do dodelitve brezplačne pravne pomoči upravičen.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po pregledu spisov in izpodbijanega sklepa sodišče sodi, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen s predpisi, na katere se sklicuje v obrazložitvi. Sodišče zato razlogov sklepa ne ponavlja, temveč se nanje po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje, k tožbi pa še dodaja:

6. Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, na podlagi katere organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti; enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na podlagi katere se opira zahtevek, ni spremenilo.

7. Tožnik v tožbi ne ugovarja, da o prošnji za brezplačno pravno pomoč, ki se obravnava v konkretnem primeru in ki je navedena v izreku sklepa, še ni bilo odločeno. Njegovi tožbeni ugovori so splošni, pavšalni in temeljijo na njegovem mnenju, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen.

8. Po vpogledu v listine predloženega upravnega spisa in listine upravnega spisa, št. Bpp 1177/2015, sodišče ugotavlja, da je bilo o tožnikovi zahtevi za odobritev brezplačne pomoči, za vračilo zneska odtegnjenega v postopku izvršbe Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I 465/2012, že meritorno odločeno z odločbo št. Bpp 1177/2015 z dne 25. 11. 2015.V predmetni zadevi je torej bila izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga pa se tudi z novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči nista spremenila. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč postopal pravilno, ko je novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel. 9. Ker torej tožnikov pavšalni ugovor, da je do dodelitev brezplačne pravne pomoči upravičen, ni utemeljen, sodišče pa nepravilnosti na katere pazi po uradni dolžnosti tudi ni našlo, je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.